19/07/2026
Kako lahko zaradi lastnih vzorcev in ne-/zavednih strahov dušimo partnerja (ali on nas), mu s tem odvzemamo del potenciala, da bi se razvil v bolj pristno osebnost
S stranko sva debatirali o njenem možu. Pravi, da jo neprestano nekaj prosi, da ga mora reševat, da si nekaj zada, potem pa ne zmore izpeljati oziroma njo vedno prosi za pomoč. Vsak zase imata namreč svoje podjetje doma.
Zakon vesolja:
Prav zato sta kompatibilna, hkrati pa je tukaj največji izziv zanju!
Ona ima vzorec kontrole, je perfekcionist, vedno hiti. Ljudje to pri njej cenijo, kako zmore, kako uspešna je, ona pa izgoreva.
V mladosti je reševala (gladila) odnos med mamo in očetom, da ni bilo prepirov. Le na tak način je bila malo slišana, sicer sta bila starša fizično in/ali čustveno odsotna.
Njen mož pa ima vzorec nezaupanja vase, želi si izpeljati projekte, ima ideje, je delaven, ampak ker ne zaupa vase, marsikaterega ne izpelje.
Ker ima ob sebi ženo, ki skozi vzorec reševanja ljudi vedno priskoči na pomoč (ne zna postaviti meje, reči ne), se mož vedno znova nanjo obrača, da izpelje kar si sam ne upa.
Če je vržen v vodo, da mora izpeljati, pa pravzaprav izpelje super.
Tako žena zaradi nezavednega vzorca pomaga njemu in ga hkrati s tem nezavedno duši.
Ob tem ima mešane občutke, zelo dobre in hkrati ji gre na živce, saj ima dovolj svojega dela, kjer zavzema vlogo, da je vredna, če je uspešna.
Nekako vedno mora pomagati možu, saj le tako nima slabe vesti, hkrati pa ima dobre občutke, da jo nekdo rabi, da je pomembna, upoštevana (tisto, kar je iskala v otroštvu pri starših, sedaj um išče pri partnerju skozi vzorec).
Njen mož namreč, z naučeno iluzijo, ki ji globoko v sebi verjame, da ne zmore, da ni sposoben, ni vreden, tako praktično ne dobi zase izkušnje, da pa dejansko je sposoben nekaj narediti sam.
Tako oba v tem delu pritiskata nase, ne živita sebe in pravzaprav izgorevata. Seveda pa to vpliva tudi na njun odnos, sta utrujena, razdražljiva.
Rešitev zanjo je odprava vzorca kontrole, reševanja drugih in na tak način prevzemanja odgovornosti drugih...
Vendar odprava v izvoru, jačanje kapacitete (lastne vrednosti, samopodobe, zaupanja in občutka varnosti) šele zares naredijo premike, da omenjeni vzorci odpadejo, s tem bolj zaživi sebe, svoj pristen karakter. Doseže pa še notranji mir, izboljša odnos z možem in prepreči nadaljno pot v izgorelost.
Podoben primer je tudi ljubosumje, dvom v partnerja, "zasliševanje", preverjanje ter marsikateri konflikt, ki se razvije iz naših globljih strahov in nezaupanja.
Imate sami podoben primer?
Svet znotraj nas.
Ines