02/09/2026
Genski izjemneži: Kako lahko odkrivanje "zaščitnih genov" spremeni prihodnost Marfanovega sindroma
Zgodba belgijske družine Alderweireldt-Verboogen dokazuje, da diagnoza ni nujno dokončna obsodba. Njihovo iskanje odgovorov je preraslo v mednarodni raziskovalni projekt, ki bi lahko spremenil način, kako razumemo in zdravimo Marfanov sindrom. K sodelovanju v raziskavi ste zdaj vabljeni tudi bolniki iz Slovenije.
Leta 2015 se je Ludivine in Romainu rodil tretji otrok, sin Aurélien. Kmalu po rojstvu sta starša opazila, da ima deček nenavadno dolge prste in šibke mišice. Pred njegovim prvim rojstnim dnevom je sledila uničujoča diagnoza: neonatalna oblika Marfanovega sindroma. Zdravniki so jima povedali, da Aurélien verjetno ne bo dočakal 16 mesecev.
Danes, več kot deset let kasneje, je Aurélien še vedno tu. Njegova zgodba (o kateri je pred kratkim obširno pisala tudi ameriška revija The Atlantic pa je postala povod za eno najbolj obetavnih raziskav na področju Marfanovega sindroma na svetu.
Uganka Marfanovega sindroma: Ista mutacija, različen potek
Kot mnogi bolniki in svojci že veste, je Marfanov sindrom bolezen vezivnega tkiva, ki jo najpogosteje povzroča mutacija v genu FBN1. Simptomi so lahko zelo različni: od visoke rasti in dolgih okončin do življenjsko nevarnih zapletov na srcu in ožilju, kot je disekcija aorte.
A pri tej bolezni obstaja velika uganka: Zakaj imajo nekateri ljudje izjemno hudo obliko bolezni, medtem ko imajo drugi z isto gensko mutacijo le blage simptome? Bolezen je izjemno nepredvidljiva – celo znotraj iste družine imajo lahko ljudje z isto mutacijo popolnoma različne poteke bolezni, od zelo blagih do usodnih.
Romain je med raziskovanjem genetskih baz podatkov prišel do neverjetnega odkritja. Našel je ljudi, ki so imeli v svojem DNK mutacije za najhujše oblike Marfanovega sindroma – celo takšne, kot jo ima njegov sin – pa vendar niso imeli resnih zdravstvenih težav. Bili so tako imenovani genski izjemneži.
Znanstveniki ugotavljajo, da teh ljudi ne ščiti čudež, temveč modifikatorski geni (zaščitni geni). Gre za druge gene v njihovem DNK, ki delujejo kot nekakšen blažilec in izničijo ali omilijo učinke mutiranega gena FBN1. Če bi znanstvenikom uspelo identificirati te zaščitne gene, bi lahko v prihodnosti razvili zdravila, ki bi pri vseh bolnikih posnemala ta naravni zaščitni mehanizem.
Projekt GEMS: Vabilo k
sodelovanju:
Da bi pospešila te raziskave, sta Aurélienova starša ustanovila Fundacijo 101 Genomes in zagnala mednarodno študijo GEMS (Genetic Modifiers in Marfan Syndrome). Povezala sta raziskovalce, zdravnike in družine pacientov z jasnim ciljem: poiskati genetske dejavnike, ki vplivajo na resnost bolezni.
Do danes se je v študijo vključilo že skoraj 300 bolnikov z vsega sveta. Zahvaljujoč njihovemu sodelovanju so raziskovalci že odkrili nekaj izjemno obetavnih sledi (med drugim gene, ki bi lahko ščitili srčno mišico), ki jih bodo znanstveni srenji podrobno predstavili oktobra letos.
Romain Alderweireldt osebno vabi vse bolnike, da se pridružite tej pomembni pobudi:
"Če imate Marfanov sindrom, še posebej če imate mutacijo FBN1 p.Ile2585Thr mutacija (c.7754T>C), vas toplo vabijo, da razmislite o sodelovanju v študiji GEMS. Vsak dodan genom povečuje možnosti, da identificirajo genetske dejavnike, ki vplivajo na resnost bolezni, in s tem možnosti za razvoj boljših zdravljenj.
Trenutno je k sodelovanju dobrodošel prav vsak bolnik z Marfanovim sindromom, ne glede na to, katero specifično mutacijo (različico gena FBN1) ima."
Kako se lahko vključite?
Več informacij o študiji in prijavnico najdete na uradni spletni strani: www.101gems.be
Za vsa vprašanja glede Fundacije 101 Genomes, študije GEMS ali modifikatorskih genov jim lahko (v angleščini) pišete na elektronski naslov: [email protected].
Ne glede na to, ali se boste odločili za sodelovanje pri darovanju genoma ali pa boste to objavo le delili z drugimi, pomagate premikati meje znanosti. Razumevanje odpornosti telesa je namreč postalo enako pomembno kot razumevanje same bolezni.
101 Genomes Foundation priljubljeni oboževalci