AEQ metoda

06/06/2026

ADHD pri otroku zelo pogosto kaže tudi stanje okolja, v katerem otrok živi.

Otrok zelo natančno čuti, kako je starš v sebi. Čuti hitrost, pritisk, nemir, nejasne meje, nepredelane občutke in kronično napetost, tudi kadar o tem doma ni veliko besed. Ker otrok tega še ne zna razumeti z razumom, to prevzame v svoje telo in v svoj živčni sistem. Nato to, kar nosi v sebi, izraža skozi nemir, impulzivnost, močne odzive, težjo pozornost in manjšo sposobnost umiritve.

Zato v AEQ pristopu ne gledam samo otroka. Bolj gledam starša in odnos, ki ga imata starša sama do sebe. Bolj ko starš čuti sebe, bolj ko razume svojo notranjo napetost in bolj ko zna pravočasno umiriti lasten avtonomni živčni sistem, bolj se spreminja tudi prostor, v katerem otrok odrašča.

Ko starš otrokove energije več ne sreča z lastnim dvigom notranje napetosti, jo lahko sprejme, zadrži, uredi in pomiri. Tako otrok postopoma izgublja pomemben del vira, iz katerega se ADHD vedenje hrani. Starš takrat več ne deluje samo po izbruhu, ampak vedno bolj preprečuje nastanek okoliščin, ki otroka v tak izbruh sploh vodijo.

To od starša zahteva več čustvene zrelosti, več stika s telesom in več zaupanja vase. Zahteva tudi več poštenosti do sebe. Bolj kot starš to, kar vidi pri otroku, poveže s sabo, manj ga otrokovo vedenje vrže iz ravnotežja. S tem se doma ustvari več reda, več varnosti in več miru. Prav to pa otrok najbolj potrebuje.

V videu razložim, kaj otrok z ADHD pogosto kaže s svojim vedenjem, kako je njegovo stanje povezano z napetostjo v okolju, zakaj je vpliv starša pri tem tako pomemben in kako lahko višja samoregulacija starša postopoma spremeni dinamiko doma.

05/06/2026

Rekreacija človeku lahko zelo veliko da. Vrne stik s telesom, dih, ritem, moč in občutek, da lahko nekaj naredi zase. Zato ima v urejenem življenju pomembno mesto.

Sčasoma pa lahko začne prevzemati nalogo, ki bi jo moral človek urediti drugje. V odnosih. V pogovoru. V priznanju razočaranja. V popravku stika z ljudmi, ki so mu pomembni.

Človek gre na kolo, v hrib ali na tek in tam lažje začuti moč. Cesta sprejme napor. Klanec sprejme jezo. Telo se utrudi, glava se za nekaj časa izprazni, notranji pritisk se zmanjša. Ob tem pa lahko ostane neurejen tisti del življenja, kjer bi moral človek ostati z drugim človekom, povedati resnico, priznati svoj delež in popraviti odnos.

V novem članku za Novi Polet pišem o tem, kako rekreacija iz zdrave podpore postopoma postane nadomestilo za stik. Takrat kolo, tek ali hrib začnejo nositi nemoč, žalost, jezo in razočaranje, ki bi jih moral človek z več zrelosti prinesti nazaj v življenje.

Zrelost se pokaže tudi po treningu. Takrat se vidi, ali je človek po gibanju bolj dostopen za odnos, bolj miren v sebi in bolj sposoben stika, ali pa potrebuje še več miru, tišine in prilagajanja okolice svojemu ritmu.

Rekreacija dobi pravo mesto takrat, ko človeku pomaga, da se z več občutka vrne k sebi in k drugim.

Članek: Ko rekreacija postane beg pred odnosom

In ko začne namesto človeka nositi njegovo razočaranjeVčasih človek ne gre na kolo samo zato, ker ima rad gibanje. Gre, ker je tam lažje. Cesta ne ugovarja, klanec ne joka, števec ne sprašuje, zakaj se je umaknil od ljudi. Pedala sprejmejo tudi tisto nemoč in žalost, ki bi jo moral človek...

04/06/2026

Mnenje udeleženke o programu kkao razumeti in odpravljati Kronične bolečine

V program Telo sem vstopila, ker me je telo začelo vse glasneje opozarjati nase. Bolečine v trebuhu, križu, vratu in ramenih niso bile več le posamezni simptomi, ampak jasen znak, da že leta delujem preko svojih meja. Navajena sem bila, da zmorem veliko, da prevzamem odgovornost, vztrajam in izpeljem naloge tudi takrat, ko sem bila utrujena ali notranje izčrpana. Telo je temu dolgo sledilo dokler ni začelo jasno postavljati meje. Zelo dolgo nisem razumela zakaj mi več ne sledi, če pa je leta in leta zadeva odlično funkcionirala.

Skozi proces sem začela svoje telo zaznavati širše in bolj celostno. Ne samo skozi bolečino, ampak tudi skozi dih, napetost, utrujenost, lakoto in potrebo po počitku. Postopoma sem začela umirjati tempo, bolj zavestno razporejati svojo energijo in manj impulzivno reagirati na vsakdanje situacije. Naučila sem se, da ni pomembno le, koliko naredim, ampak tudi, kako to naredim in koliko me to »stane«.

Pomemben premik zame je bil tudi ponovni stik z osnovnimi potrebami, kot na primer, občutek lakote, čist preprosto lakota. To mi je dalo misliti, da je to zelo inteligenten znak telesa, ki mi daje signal za čist osnovno potrebo, ki sem jo očitno leta tlačila.
Začela sem bolj zaupati telesu, prepoznati njegove signale in jih jemati resno, še preden prerastejo v bolečino. Ob tem sem začela opažati, da se moje počutje lahko spreminja, da ni stalno in nespremenljivo, kar mi je dalo dodatno motivacijo za nadaljnje delo.

Največja sprememba pa je v tem, da telo ne doživljam več kot oviro ali nekaj, kar me ustavlja, temveč kot pomembnega sogovornika. Postaja moj zaveznik, ki me pravočasno opozori, kdaj je dovolj, kdaj potrebujem premor in kdaj delujem v nasprotju s sabo.

Ta proces zame ni pomenil le zmanjšanja bolečin, ampak predvsem začetek drugačnega odnosa do sebe, svojega dela in svoje energije. Učim se večje zmernosti, več poslušanja in manj siljenja preko svojih meja. Verjamem, da je prav ta sprememba ključ do dolgoročnega ravnovesja in dobrega počutja.

Vsa zahvala Alešu za odlično dodelan program, ki mi je dal veliko več kot sem pričakovala. Toliko, da se bom takoj vpisala v nadaljevanje in že komaj čakam večernih vodenj. Doživela sem jih kot posebno mešanico meditacije, umirjanja in globokega stika s seboj.

Kot prostor, kjer sem lahko začela iskati sebe v telesnem občutku, v opazovanju svojega telesa……telesa, ki ga bom končno začela sprejemati kot svoj dom. 😊

Petra Novak

Naslednji program začnem 8. 6. 2026

AEQ program Telo te uči zaznavanja in urejanja kronične napetosti v telesu z vajami v živo, nalogami, razlagami in usmerjenim samoopazovanjem.

03/06/2026

Pozdravljeni,

V program 2.0 za zrelejše partnerstvo sem se vključila iz več razlogov. Soočala sem se z neurejenimi odnosi s sinovoma in partnerjem, hkrati pa sem imela težave z bolečinami v desnem stopalu. Zaradi teh težav sem bila prisiljena začeti spreminjati svoj način delovanja. Postopoma sem opuščala dejavnosti, ki so me veselile, redkeje sem obiskovala družabne dogodke, spremenil se je tudi moj način oblačenja. Ob vsem tem sem imela občutek, da izgubljam del sebe in vse tisto, kar mi je v življenju prinašalo veselje.

Program sem doživljala kot proces, ki mi je pomagal pogledati globlje vase. Vsebine so me spodbudile k razmišljanju o sebi, svojih odzivih in vzorcih delovanja. Pomembno mi je bilo, da program ni obljubljal hitrih rešitev, ampak je ponujal rešitev na dolgi rok, in to je zame pomenilo rezultate ki trajajo.

Spletni portal sem uporabljala kot podporo pri učenju in utrjevanju vsebin. Koristno se mi je zdelo, da sem se lahko k posameznim temam vračala takrat, ko sem to potrebovala, in jih predelovala v svojem ritmu.

Danes, več kot dve leti in pol po vključitvi v prvi program, vse bolj razumem, da spremembe ne nastanejo čez noč. Za resnično spremembo je potrebno razumeti sebe, se začutiti in prevzeti odgovornost za svoje počutje ter svoje življenje. Pri tem mislim predvsem na drugačen način razumevanja sebe, svojih odzivov na okolje in vpliva okolja na moje odzivanje.

Celostne spremembe, ( zavest, podzavest in telo) so mi na dolgi rok prinesle želene rezultate. Odnosi so se izboljšali, na življenjske izzive gledam kot na priložnosti, predvsem pa sem pridobila več zaupanja vase. Prav ti rezultati mi danes dajejo pogum za nove, še globlje spremembe in osebno rast.

Program bi priporočila vsakomur, ki je pripravljen aktivno sodelovati pri svoji spremembi. Verjamem, da lahko ponudi dragoceno podporo in usmeritev, vendar je po mojem mnenju, ključni korak iskrena volja prevzeti odgovornost za svoje počutje , odločitve in z eno besedo za svoje življenje.

Marija

Del analize sodelovanja v programu, ki ga je Marija prejela po koncu programa:

Skozi program ste začeli bolj jasno videti svoj delež v odnosu. Partnerja ste začeli bolj doživljati kot posameznika, sebe pa manj kot osebo, ki mora za odnos vse nositi sama. Ko se ta razlika začne čutiti v telesu, se lahko spremeni pogovor. V njem je manj pritiska, manj dokazovanja in več možnosti, da drugi pride bližje brez občutka, da ga popravljate ali potiskate v nekaj.

Pri vas je bil eden večjih premikov v tem, da ste začeli prej zaznavati svojo mejo. Na začetku je bila notranja hitrost visoka. To pomeni, da je zavest hitro iskala rešitev, telo pa je bilo že pripravljeno na odziv. V takem stanju človek prepozno opazi, da je šel čez mejo. V času programu ste začeli bolje čutiti, kdaj se napetost dviguje, kdaj se v čeljusti, vratu ali nogah pokaže stari način in kdaj je bolj smiselno počakati, da se telo najprej malo uredi.

To je za spremembo odnosa nujno. Bližina se namreč ne poveča samo s tem, da se več pogovarjata s partnerjem. Ustvari se, ko je človek v pogovoru dovolj urejen, da lahko pove potrebo ali željo brez napada in sliši drugega brez hitre obrambe iz navade. Pri vas se je v programu začela razvijati prav ta sposobnost. Pogovori so lahko postali globlji, ker ste v njih prinesli nekaj več telesne prisotnosti in nekaj manj stare zamere. To partnerju da drugačen prostor, vam pa vrne več občutka vpliva nase.

02/06/2026

Ker je minilo leto dni od moje zadnje udeležbe na AEQ programu, sem že nekaj časa čutila željo po ponovni udeležbi.

Čeprav sem vedela, da bo maj zame izredno naporen mesec, sem ob objavi Programa za boljše spanje pomislila, da je "to to". Po tem, ko sem se pri Alešu pozanimala o pravilih udeležbe (ker sem vedela, da bom petkrat manjkala) in o napornosti programa, ki je pri AEQ 2.0 porazdeljen tudi čez dan, sem vplačala vseh 20 ur.

S spanjem imam težave od nekdaj in zato zadnjih 5 let jemljem dvoje vrst zdravil. Ena so za umiritev, druga pa delujejo tudi nekoliko antidepresivno. Moja največja želja v zvezi z zdravjem je, da uredim spanje do te mere, da ne bi več potrebovala zdravil. Psihiatrinja mi je že pred časom dala smernice, kako lahko to naredim - njene smernice so povsem v skladu z učenjem AEQ 2.0, ki ga moja psihiatrinja zelo odobrava.

Program se mi zdi izredno sistematičen, jasen, bogat in učinkovit. Na spletnem portalu sem v začetku rabila nekaj časa, vendar sem se kmalu navadila, kje najdem vse raznolike vsebine (današnje, prejšnjih dni, vprašalnike, obrazec za vprašanja predavatelju, zahtevek za posnetek do večernega vodenja...), da česa ne bi izpustila.

Vsebine so zelo kakovostne in odlično je, ker lahko razlago večkrat poslušamo, si pisno gradivo natisnemo in naredimo domače naloge čez dan, tako da smo res pripravljeni na "krono" programa, ki je večerno vodenje.

Čeprav sem mislila, da o spanju veliko vem, sem dobila v programu ogromno vsebin, ki na zelo originalen način opisujejo ključne in čisto konkretne dejavnike, ki vplivajo na kakovost spanca in nočne obnove.

Začela sem se veseliti juter, saj kljub morebitni slabše prespani noči zdaj najprej dvignem rolete, odprem okna, posteljem posteljo (kakor si bom postlala, tako bom spala...), popijem kozarec vode in (to je moj ustvarjalni booster dneva) zaplešem v ritmih svoje najljubše glasbe.

Tako že navsezgodaj proslavim nov dan in razgibam telo. Zdaj še rajši za prevozno sredstvo v službo izberem kolo in v nežnem jutranjem soncu ne uporabim sončnih očal.

Čez dan sem pozorna na to, kakšne imam odnose, kje in kdaj sem napeta, kako se lotevam nalog in koliko sem učinkovita. Če čutim, da se nabere veliko nefunkcionalne napetosti, pomislim tudi, kako jo lahko čim prej sprostim.

Proti večeru sem postala bolj sočutna in negujoča do sebe. V mislih mi odmevajo besede, "kako damo dojenčka spat"? Začela sem se bolj zavedati svojega notranjega prostora ter komu, koliko in kdaj dovolim vstopati vanj.

Preden se uležem v posteljo, sem vesela in hvaležna sama sebi, ker je postelja tako lepo postlana... Na ta način se tudi pred spanjem počutim kar nekoliko praznično... in ko se uležem, pomislim: "Kako lepo je biti jaz."

Iskrena hvala Alešu za tako skrbno in domišljeno pripravljene vsebine. Iskrena hvala za poglobljene in kompleksne odgovore na moja vprašanja - med branjem sem imela globok, poseben občutek ganjenosti, da sem dragocena oseba.

Zame to ni bil samo program, ampak dragocena izkušnja in kompas na poti do dobrega spanja.

Irena Dvojmoč

01/06/2026

Večina težav, zaradi katerih se človek kasneje odloči za spremembo, se začne veliko prej, kot jih prepozna kot resne težave. Telo vedno dosti prej pokaže majhen znak. Dihanje se krajša. Hrbet je vedno bolj napet. Čeljust in vrat ostaneta stisnjena še dolgo po pogovoru. Spanec se poslabša. V odnosu se razvija več napetosti ali manj živosti. Delo nam začne jemati več energije, kot je vrača. Vse to pogosto opazimo šele takrat, ko posledica postane dovolj moteča (beri: Boleča).

AEQ spletni programi so namenjeni razvoju sprememb, da se začnemo teh znakov prej zavedati. Udeleženca postopoma učijo brati telo, dihanje, čustva, odnose in vsakdanje odzive kot podatke. Ti podatki zavesti pokažejo, kako človek uporablja sebe v življenju, pri delu, v odnosih, pri spanju, pri pritisku in pri izražanju čustev. Ko začne te podatke bolje razumeti, lahko začne postopoma spreminjati smer, preden težava postane globoko utrjen vzorec.

To lahko razumemo skozi podobo Noetove barke. Noe je začel graditi, ko še ni deževalo. Deloval je pravočasno, ker je iz intuicije (Bog) zaznal smer. Podobno velja pri človeku. Ko telo že močno boli, ko je spanec že dolgo slab, ko odnos že dlje izgublja zaupanje ali ko se izgorelost neka jčasa poglablja, je sprememba še vedno mogoča, vendar zahteva več časa, več poštenosti do sebe in več kreativnega ponavljanja. AEQ programi udeleženca učijo, da svojo notranjo barko začne graditi ali nadgrajevati prej, ko so spremembe še bolj mehke, učljive in izvedljive.

Druga podoba je Dantejev gozd. Človek se sredi življenja lahko znajde v stanju, kjer čuti, da je izgubil pravo smer. Na zunaj lahko še vedno deluje, dela, skrbi, razume in se trudi. V sebi pa vedno bolj čuti napetost, utrujenost, praznino, nemir ali ponavljanje istih odzivov. AEQ spletni programi mu pomagajo ta gozd bolje razumeti. Udeleženec ne išče ene hitre rešitve, ampak skozi vodeno razlago, vaje, dihanje, naloge in opazovanje počasi spoznava, kako je v ta način prišel in kako lahko iz njega postopoma izstopa.

Zato AEQ spletni programi 2.0 niso samo vrhunsko vodene AEQ vaje. So urejen učni proces. Vsak program ima jasno temo, dnevno razlago, dnevno nalogo, telesno prakso, vprašalnike in možnost povratne informacije. Udeleženec tako ne ostane samo pri poslušanju teorije ali rednem izvajanju AEQ vaj, ampak vsebino vsak dan malo bolj poveže s svojim telesom, dihom, odnosi, spanjem, delom ali čustvenimi odzivi. Tako se razumevanje z več zanesljivosti začne prenašati v vsakdanje življenje. In gre tako globlje, tja kjer je sprememba resnično potrebna.

Dnevna razlaga udeležencu pomaga razumeti, zakaj se določena težava pojavlja. Pojasni povezavo med telesom, dihom, čustvi, zavestjo, podzavestjo, odnosi in odgovornostjo. Tako udeleženec lažje razume, zakaj se telo ob določenem stresu ali v določenih okoliščinah odzove dolgoročno nepravilno, škodljivo ali neustrezno.

Dnevna naloga nato to razumevanje prenese v prakso.
Udeleženec začne opazovati konkretne trenutke dneva. Kdaj gre preko sebe. Kdaj zadrži dih. Kdaj govori hitreje kot čuti in se zaveda, kaj govori. Kdaj se prilagodi iz strahu ali krivde. Kdaj zamenja odgovornost za notranji dolg. Kdaj v odnos prinese pritisk iz dela. Kdaj zvečer telo ostane v stanju pripravljenosti. Tako se sprememba začne dogajati čez dan, ne šele pri večerni vaji.

AEQ vaje kažejo dejanski način življenja. S počasnim, zavestnim in občutenim gibanjem udeleženec začne zaznavati, kje telo deluje avtomatsko, kje preveč stiska, kje izgublja občutek in kje uporablja staro zaščito. Ko se skozi vaje poveča stik med zavestjo in telesom, se začne spreminjati tudi način delovanja v življenju. Udeleženec ne spreminja samo giba. Spreminja odnos do sebe.

AEQ dihanje ima posebno vlogo, ker dih zelo natančno pokaže odnos človeka do pritiska, strahu, resnice, bližine, meje in popuščanja. Ko človek igra vlogo, pogosto diha za vlogo. Ko se približa pristnosti, se dih lahko upočasni, glas zniža, telo pa porabi manj energije za držanje podobe. AEQ dihanje udeležencu pomaga opaziti, kdaj dih vodi stari zaščitni način in kdaj telo začne dobivati več prostora, da pokaže svoje dejansko stanje.

Pomemben del AEQ spletnih programov je tudi spletni portal. Na portalu so zbrane dnevne razlage, dnevne naloge, jutranje vaje AEQ somatike, AEQ dihanje, vikend PDF vsebine in vprašalniki. Portal daje programu strukturo. Udeležencu pomaga, da ne ostane odvisen samo od navdiha ali trenutnega počutja, ampak ima vsak dan jasno usmeritev, kaj naj opazuje, kaj naj razume in kako naj poveže razlago s svojim življenjem.

Vprašalniki imajo pri tem posebno vrednost. Udeleženca vodijo v bolj natančno samoopazovanje. Namesto splošnega občutka, da je napet, utrujen, razdražljiv ali neprespan, začne opazovati, kje v telesu se to kaže, kdaj se pojavi, kaj ga okrepi, kaj ga zmanjša in kakšna posledica nastane v odnosih, delu, spanju ali izražanju čustev. Na podlagi odgovorov lahko prejme povratno informacijo, ki mu pomaga bolje razumeti, kam naj v naslednjih dneh usmeri več pozornosti.

AEQ spletni programi zato povezujejo razumevanje, prakso in odgovornost. Udeleženec se uči prej zaznati, počasneje odreagirati, jasneje povedati, primerneje delovati in bolj pošteno videti posledice svojega vpliva. To je bistvo čustvene zrelosti. Človek postopoma bolje čuti telo, razume stanje, sprejme posledico svojega načina in naredi manjši, bolj primeren korak.
Včasih je ta korak jasna meja. Včasih počasnejši izdih. Včasih krajši pogovor. Včasih manj dela. Včasih več počitka. Včasih priznanje, da je določen odnos, navada ali način delovanja že dolgo predrag za telo. Prav v teh malih, ponovljenih korakih nastaja resnična sprememba.

Smisel AEQ spletnih programov je, da človek ne čaka, da ga telo ustavi z močnejšo bolečino, globljo utrujenostjo, slabšim spanjem, izgorelostjo ali razpadom odnosa. Programi ga učijo, da začne telo poslušati prej. Da začne razumeti, kaj mu dih kaže. Da v odnosih ne gleda samo svojega namena, ampak tudi njegov vpliv. Da v delu ne meri samo učinkovitosti, ampak tudi cene, ki jo telo plačuje. Da v spanju ne vidi samo nočne težave, ampak odsev celega dneva.

Ko se ta način učenja začne utrjevati, postane AEQ program voden proces postopne spremembe načina uporabe sebe. Udeleženec začne graditi več notranje stabilnosti, več občutka za telo, več odgovornosti, več reda v čustvih in več sposobnosti, da pod pritiskom ne otrdi, ne pobegne in ne ponavlja starih vzorcev.

AEQ spletni programi so priprava in pomoč pri celostni transformaciji, brez katere je verjetnost za potop in tavanje po gozdu življenja veliko večja. Učijo nas, da pravočasno zaznamo smer, postopoma popravimo način in z več občutka uporabljamo telo, dihanje, čustva, voljo, odnose in odgovornost. Tako se življenje spreminja z vsakodnevnim učenjem, v katerem telo postopoma dobi več dokazov, da ga zavest zna slišati, razumeti in voditi bolj modro.

31/05/2026

Mnenje o spletnem programi ko obravnava kronične težave s spanjem

Na program sem se prijavila zaradi težav s spanjem - premlevanje, nemirna glava in telo, tesnoba, anksioznost. Na začetku sem bila odločena, da bom dala vse od sebe, da spremenim svojo večerno rutino, ki zagotovo ne pripomore k boljšemu spancu. V glavi sem se odločila, kaj želim, in od telesa zahtevala, da bo sodelovalo z mano. To seveda ne gre tako. Na programu sem začutila, da ima telo svoje meje, ki so povsem drugačne od tistih v glavi. Zato sem spremenila svojo začetno “strategijo” in več pozornosti namenila manjšim spremembam, ki telesa ne spravljajo v takšen stres. Priznam, da mi to ni bilo lahko.

Ko vidiš, kaj vse delaš narobe, si želiš vse spremeniti čim prej - že včeraj se ti zdi prepozno. Veliko vrednost sem našla v tedenskih vprašalnikih, ki sem jih uporabila kot refleksijo in usmeritev za naslednji teden. Ker so spremembe majhne, jih pogosto spregledamo ali jim ne pripišemo dovolj velikega pomena. A na koncu prav skupek teh malih sprememb prinese veliko spremembo - zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača.

Največja razlika, ki jo po 20 dneh programa opazim, je v odnosu do telesa. Manj sem groba do sebe, bolj sem obzirna, nežna in pozorna do svojega telesa. In mogoče je prav to največji premik, da spremembe ne poskušam več izsiliti, ampak se je učim ustvarjati v sodelovanju s svojim telesom.

Najlepša hvala in lep pozdrav,

Tjaša Radulovič

Moja izkušnja s programom Zrelejši partnerski odnos

V program sem se vključila, ker sem želela bolje razumeti sebe v odnosih, svoje odzive ter vzorce, ki vplivajo na kakovost partnerstva. Pričakovala sem nova znanja o odnosih, dobila pa sem precej več – globlji stik s svojim telesom in boljše razumevanje povezave med telesnimi občutki, čustvi in vedenjem.

Skozi program sem začela opažati, kako pogosto delujem iz napetosti, pripravljenosti in starih obrambnih vzorcev. Vaje so mi pomagale zaznati razliko med tem, kar mi je domače in znano, ter tem, kar je zame dejansko bolj sproščeno, urejeno in varno. Naučila sem se počasneje opazovati svoje odzive, manj hiteti v reševanje neprijetnih občutkov ter bolje razumeti, kaj mi telo sporoča.

Veliko vrednost so mi predstavljale tudi mentorjeve povratne informacije, saj so mi pomagale povezati telesne občutke z življenjskimi izkušnjami in odnosi. Danes hitreje prepoznam, kdaj delujem iz starih vzorcev, in lažje prevzemam odgovornost za svoj del odnosa.

Program in spletni portal sta pregledna, vsebine pa omogočajo postopno in varno raziskovanje sebe. Največja vrednost programa zame je večja čustvena zrelost, boljši stik s sabo in bolj umirjeno ter zavestno vstopanje v partnerski odnos.
Hvala.

Nina

Na AEQ programih se učimo višjega zavedanja telesa. Višje zavedanje nam omogoča, da se bolj čutimo in pravilneje zadovoljimo svoje potrebe.

30/05/2026

Program Dvig čustvene zrelosti v odnosih sem doživela kot pomembno podporo pri razvijanju bolj odraslega, umirjenega in telesno usklajenega odzivanja v vsakdanjem življenju.

V program sem vstopila previdno, saj sem vedela, da je drugačen od prejšnjih, vendar sem prav skozi to drugačnost začela globlje razumeti in spoštovati sebe, svoje telo in svoje odzive. Obdobje preobremenjenosti se je pri meni izrazilo tudi telesno, zato sem se zares začela odzivati z več spoštovanja do ritma telesa in manj sile. Prav zato sem prvič bolj zavestno prilagodila tempo in obseg udeležbe dejanskemu stanju telesa. V tem vidim veliko vrednost programa — da človeka ne sili v preseganje sebe, temveč ga uči spoštovanja ritma telesa in bolj odraslega odnosa do sebe.

Veliko vrednost vidim v Aleševih razlagah ter vodenju vaj, ki so postale še bolj natančne, občutene in usmerjene v stik s sabo. Prav minimalni gibi in usmerjanje pozornosti v telo so mi omogočili globlji občutek varnosti, več zaupanja vase ter bolj jasno prepoznavanje meja.

Skozi program sem začela občutiti, da lahko ostajam prisotna tudi v neprijetnih občutkih, konfliktih in spremembah, brez bega ali impulzivnih odzivov. Pomembno se mi zdi tudi to, da program človeka uči, da iz bega od neprijetnih občutkov, postopno razvijamo sposobnost, da zmoremo ostati prisotni ob sebi.

Program mi je pomagal razvijati več sočutja do sebe, bolj iskreno komunikacijo ter sposobnost ohranjanja notranjega reda tudi v zahtevnih okoliščinah.

Pri tem so imele pomembno vlogo že jutranje vaje s katerimi sem lažje ohranjala povezavo s telesom. Posebej dragoceno mi je, da podpora programa poteka skozi ves dan in človeku pomaga ostati v stiku s telesom tudi takrat, ko okolje sprememb še ne razume ali ne podpira.

Če primerjam svoje delovanje danes in nekoč, občutim veliko več miru, jasnosti in spoštovanja do sebe. Prav zato program vidim kot zelo pomembno podporo pri zorenju, razvijanju čustvene odgovornosti ter ustvarjanju bolj zdravih odnosov — najprej do sebe in posledično tudi do drugih.

Toplo priporočam.

Jana Špeh Life Coach

Avtorica, predavateljica, Life Coach v procesu

20 programskih dni, dnevne razlage, naloge in vprašalniki, tri smeri učenja (moški, ženska.par), zvečer izbira med vodenjem AEQ vaje in AEQ dihanja.

25/05/2026

Ko se začnemo učiti AEQ in začnemo bolj razumeti, kaj se v telesu dogaja, se pogosto najprej pojavi breme. To ni le prijeten občutek. Prej smo lahko veliko stvari razložili, potisnili stran, zdržali, šlii naprej, naredil še malo več. Potem pa začnemo postopoma čutiti, da telo tega nikoli ni pozabilo.

Takrat se lahko povečajo napetosti. Stegna so bolj trda. Križ bolj občutljiv. Trebuh bolj zaprt. Dih gre težje. Hitro se lahko pojavi misel, da gre nekaj narobe, ker je počutje slabše. V resnici pa se začne bolj jasno kazati tisto, kar je bilo že dolgo prisotno, samo zavest do tega ni imela ali ni hotela imeti dostopa.

Pri spremembi je pomembno razumeti, da telo potrebuje energijo. Če hočem nekaj spremeniti, moram imeti za to dovolj energije. Če sem se leta učil, da se umaknem, potrpim, stisnem, naredim po starem, potem sprememba ni samo odločitev v glavi. Telo mora dobiti dovolj časa, dovolj ponovitev in dovolj varnosti, da začne drugače delovati.

Zato se pri AEQ delu pojavi tudi bolečina ali večji pritisk. To kaže, da se je odprl del sistema, kjer je bila prej energija vezana v zadrževanje. Če oseba to takoj hoče sprostiti za vsako ceno, si vzame ravno tisto energijo, ki bi jo potrebovala za spremembo.

Tukaj je pomembna čustvena zrelost. Čustvena zrelost pomeni, koliko močna čustva lahko nekdo začuti, sprejme in izrazi, brez da ga ta čustva odnesejo v staro reakcijo. Ko je čustvo močnejše od zrelosti, telo gre v napetost, dih se spremeni, mišice se pripravijo na obrambo, zavest pa ima manj vpliva.

Zato lahko nekdo že zelo dobro razume, kaj bi bilo prav, v določenem trenutku pa vseeno naredi po starem. Ker takrat ne odloča samo glava. Odloča cel sistem. Telo, dih, podzavest, stara izkušnja, strah, jeza, sram, občutek nemoči. Vse to je treba postopoma vključiti v učenje.

AEQ vaje zato niso samo sproščanje. Če jih oseba dela dovolj natančno, začnejo zmanjševati odtujenost od telesa. Začne bolje čutiti, kje se ustavi, kje prehiti, kje stisne, kje naredi nekaj zato, da bi čim prej prišla do konca. In to potem vidi tudi v življenju. V odnosu. Pri delu. Pri konfliktu. Pri denarju. Pri utrujenosti. Pri tem, koliko zmore povedati resnico.

Ko se čustvena zrelost dviguje, se dviguje tudi čustvena učinkovitost. Za isti rezultat je potrebne manj sile, manj dokazovanja, manj bega in manj tihega prenašanja. Prej se začuti, kaj se dogaja. Prej se opazi jeza. Prej se opazi, da nekaj boli zato, ker se spet dela preko sebe. Prej se vidi, da se je oseba spravila v nemoč ali da drugega potiska v nemoč.

To je pomemben del odprave kroničnih težav. Telo se ne spremeni samo zato, ker nekdo naredi vajo. Spremeni se takrat, ko vaja začne spreminjati njegov odnos do sebe in do okolja. Ko manjkrat ponovi isti vzorec. Ko se prej ustavi. Ko si prej prizna, kaj čuti. Ko uporablja manj sile in več občutka.

Zato breme, ki se pojavi ob začetku globljega razumevanja, ni nekaj, kar bi bilo treba takoj odstraniti. Je znak, da se oseba približuje resnici, ki jo je telo že dolgo nosilo. In če gre dovolj počasi, dovolj pošteno in z dovolj občutka, se iz tega bremena začne razvijati moč za drugačen način življenja.

Nova serija AEQ spletnih programov 2.0, kjer vas bom učil potrebno za zgoraj opisan proces, se začne 8. 6. 2026.

22/05/2026

Ko človek predolgo živi, kot da je v redu

Veliko ljudi danes živi precej drugače, kot kaže na zunaj. Na zunaj delujejo urejeno, odzivno, prijazno, sposobno in dovolj stabilno. Hodijo v službo, skrbijo za družino, odgovarjajo na sporočila, urejajo obveznosti in ob tem še pogosto poskušajo drugim pokazati, da zmorejo. Ko jih kdo vpraša, kako so, odgovor pride hitro in samodejno. V redu sem. Dobro. Gre. Nič posebnega.

Telo pa da drugačen odgovor.

Dihanje je krajše, kot bi bilo, če bi bili res v redu Ramena so višje, kot bi bilo treba. Trebuh je stisnjen zaradi strahu pred napako. Obraz je miren kot maska. Oči gledajo, a gledajo mimo ali so prazne. Človek je zraven, vendar ni povsem tam. Telo opravlja nalogo, ki jo je čez leta dobro spoznalo: ohrani podobo, da je vse dovolj urejeno, tudi kadar v notranjosti že dolgo to ni res.
To je danes skoraj normalno stanje. Prav zato je toliko bolj nevarno.

Ko se nekaj dovolj dolgo ponavlja, človek postopoma preneha zaznavati, da je v tem nekaj nenaravnega. Napetost postane resnost. Utrujenost postane odraslost. Notranji nemir postane tempo življenja. Slab spanec postane posledica let. Pomanjkanje volje postane značaj. Čustvena zaprtost postane razumnost. Človek se začne privajati na stanje, ki ga telo sicer še vedno nosi kot breme, zavest pa ga vedno bolj razlaga kot normalno.
To lahko obstane le s pomočjo senzorno motorične iluzije (SMI).

SMI pomeni, da človek svoje prilagojeno, napeto in pogosto precej izčrpano stanje začne doživljati kot resnično sliko sebe. Misli, da je tak. Da tako pač deluje. Da ima tak značaj. Da drugače ne zna. Da so drugi preobčutljivi, če ga opozorijo na njegov ton, napetost, hladnost, odsotnost ali pretirano kontrolo. Iluzija ni v tem, da telo ničesar ne čuti. Iluzija je v tem, da zavest temu, kar telo že dolgo kaže, pripiše napačen pomen.

Človek lahko zato leta živi v prepričanju, da ima svoje življenje pod nadzorom, čeprav ga v resnici vedno bolj vodi stara telesna organizacija. Ta organizacija je lahko nastala iz otroštva, iz odnosov, iz dela, iz prevelike odgovornosti, iz strahu pred konfliktom ali iz izkušenj, kjer je bilo varneje biti tih, priden, močan, hiter ali vedno pripravljen pomagati. Ko je bil tak način nekoč uporaben, ga telo ohrani. Ker je znan. Ker je ponovljen. Ker je v podzavesti varnejši od nečesa novega.

Težava nastane, ker star način preživetja postane današnji način življenja.

Današnji čas to še dodatno okrepi. Od človeka se pričakuje, da ostane pozitiven, prilagodljiv, uporaben in dovolj miren, tudi ko se v njem nabira pritisk. Če izgubi službo, naj to predstavi kot novo priložnost. Če je utrujen, naj najde boljšo rutino. Če je v odnosu prazen, naj dela na sebi. Če ga je strah prihodnosti, naj zaupa procesu. Takšne besede so lahko na površini prijetne, vendar pogosto človeka odmaknejo od tistega, kar bi moral najprej začutiti.

Najprej bi moral zaznati, kaj se dejansko dogaja.

Če človek tega ne naredi, začne porabljati vedno več energije za vzdrževanje podobe. To se v telesu hitro pozna. Vsakič, ko čuti eno, pokaže pa drugo, mora nekaj zadržati. Vsakič, ko je jezen, pa se nasmehne, mora jezo nekam dati. Vsakič, ko je žalosten, pa se prepriča, da mora biti hvaležen, mora žalost stisniti globlje. Vsakič, ko bi moral reči dovolj, pa se prilagodi, mora telo prevzeti posledico tega popuščanja.

Telo je potem tisto, ki začne govoriti namesto človeka.

Govori skozi bolečine, utrujenost, pritisk v prsih, težave z dihom, togost, razdražljivost, slabšo prebavo, nespečnost, hladnost v odnosih ali potrebo po umiku. Telo se običajno ne začne takoj izražati. Najprej tiho opozarja. Nato ponavlja. Potem poveča pritisk. Ko človek še vedno razlaga, da je v redu, mora telo postati glasnejše. To je naravni red. Če zavest ne prevzame svojega dela odgovornosti, mora podzavest skozi telo iskati drug način, da ustavi neprimeren način življenja.

Težava večine ljudi tako ni samo v tem, da imajo preveč stresa. Težava je v tem, da imajo premalo resničnega stika s tem, kaj ta stres v njih ustvarja. Veliko ljudi ve, da so utrujeni. Manj jih dovolj natančno čuti, kako ta utrujenost spreminja njihov glas, odnos do partnerja, potrpežljivost do otrok, sposobnost odločanja in odnos do sebe. Še manj jih zna iz tega občutka narediti drugačno dejanje.

Tu je razlika med razumevanjem in čustveno zrelostjo.

Razumevanje ostane v glavi. Človek lahko veliko ve o sebi, o travmah, otroštvu, odnosih, stresu in telesu, pa še vedno vsak dan deluje enako. Čustvena zrelost pa pomeni, da lahko tisto, kar človek ve, postopoma prenese v drugačen odziv. Da lahko zdrži več resnice brez takojšnjega bega v razlago, krivdo, dokazovanje, delo, telefon, hrano, nadzor ali prijazno masko. Da lahko čuti, kaj se v njem dogaja, in iz tega naredi bolj primerno dejanje.

Brez dviga čustvene zrelosti se SMI običajno poglablja. Človek postaja vedno bolj prepričan, da je njegov način pravilen, ker ga zna dobro razložiti. Telo pa ob tem izgublja prožnost. Dih postaja bolj omejen. Odnosi postajajo manj živi. Človek lahko še dolgo deluje, vendar vedno bolj iz navade, ne iz občutka. Lahko je uspešen, a v sebi vse manj miren. Lahko ima družino, a manj bližine. Lahko ima znanje, a manj vpliva na svoje dejansko stanje.

Če se to nadaljuje, se prihodnost postopoma zoži.

Najprej se spremeni telo, ker mora vedno več držati. Nato se zoži dih, ker preveč občutka pomeni preveč resnice. Nato se zožijo odnosi, ker resnična bližina zahteva več čustvene zrelosti, kot jo človek trenutno ima. Nato se zoži življenje, ker človek začne izbirati samo še tisto, kar lahko nadzira. To prinese navidezno varnost, vendar vedno manj živosti. In ko je živosti manj, mora človek vedno bolj iskati nadomestke. Več dela, več dokazovanja, več zabave, več hrane, več zaslonov, več analiziranja, več umika ali več pozitivnih stavkov, ki začasno prekrijejo praznino.

AEQ pomaga tam, kjer človek začne razumeti, da stanje ni samo miselno ali psihološko. V telesu je zapisano, kako človek živi. V dihu se vidi, koliko prostora ima za resnico. V mišičnem tonusu se vidi, koliko mora še držati. V načinu gibanja se vidi, kje se preveč trudi in kje ne zna več popustiti. V glasu se vidi, koliko čustev sme skozenj. V odnosih se vidi, koliko notranjega reda ima človek takrat, ko drugi ne naredijo tako, kot bi on potreboval.

AEQ pomaga tako, da začne drugače čutiti in nato drugače delovati. To je počasnejša pot, vendar bolj resnična. Človek se najprej uči opaziti razliko med tem, kar misli, da dela, in tem, kar telo dejansko dela. Misli, da je sproščen, telo pa drži ramena. Misli, da mirno govori, glas pa pritiska. Misli, da je potrpežljiv, izdih pa je kratek. Misli, da je odločen, v resnici pa je samo napet.

Ko to začne dovolj natančno opazovati, se iluzija začne majati.

To ni prijetno. Človek pogosto najprej začuti več utrujenosti, več žalosti, več nemoči ali več jeze, ker preneha toliko skrivati pred sabo. Vendar je to boljše stanje od urejene otopelosti iluzije. Tam, kjer človek spet čuti, lahko postopoma spet vpliva. Tam, kjer samo razlaga, običajno še naprej ponavlja.

Celostna sprememba zato pomeni, da se ne popravi samo simptom. Spremenijo se odnos do telesa, časa, odgovornosti, meje, dela, počitka in ljudje. Človek začne bolje zaznavati, kdaj dela iz občutka in kdaj iz starega programa. Začne prej opažati, kdaj mu telo kaže, da se vrača v staro napetost. Začne lažje zmanjševati dozo, podaljševati izdih, govoriti manj, a bolj jasno, in prej ustavljati vedenje, ki je nekoč pomagalo preživeti, danes pa ustvarja škodo.

To je smisel dviga čustvene zrelosti. Ne da človek postane popoln ali vedno miren. Ampak da ima več možnosti, da v trenutku pritiska, ne zdrsne takoj v staro obliko. Da lahko zdrži občutek, preden reagira. Da lahko vidi posledico svojega tona, preden jo pripiše drugemu. Da lahko opazi, kako z lastnim telesom ustvarja pritisk v odnosu. Da lahko popravi svoj del, preden se problem spremeni v novo bolečino.

Če človek tega ne naredi, bo življenje običajno poskrbelo, da bo pritisk večji. Telo bo našlo način, da ga ustavi. Odnos bo našel način, da pokaže neravnovesje. Delo bo našlo način, da razkrije pretiravanje. Otroci, partner ali zdravje bodo pogosto prvi pokazali, da navidezna normalnost ni več dovolj stabilna.

Prav zato je dobro začeti, ko so znaki še dovolj majhni. Ko je v telesu še dovolj energije za učenje. Ko se lahko človek še odloča z več miru in manj prisile. Takrat AEQ učenje omogoča, da se počasi zmanjša senzorno motorična iluzija in poveča stik z dejanskim stanjem. Iz tega stika se lahko začne bolj poštena sprememba.

Človek takrat ne potrebuje več toliko dokazovanja, da je v redu. Postopoma postane bolj v redu, ker se njegov dih, telo, zavest in dejanja začnejo bolj ujemati.

To je veliko bolj skromna pot, kot jo običajno obljublja sodobni svet. Je pa tudi bolj uporabna. Ker telo ne potrebuje lepše zgodbe. Potrebuje več resnice, več časa, boljšo dozo in človeka, ki je pripravljen postopoma prevzeti odgovornost za to, kar s svojim načinom življenja vsak dan ustvarja v sebi in okoli sebe.

Aleš Ernst, avtor AEQ pristopa 2.0