Sandra in Miha Stare, Cesta na Rupo 55, Kranj (2026)

04/09/2026

NORMANDIJA – KO ZGODOVINA NI VEČ SAMO NEKAJ IZ UČBENIKA 🇫🇷
(3. del objav poletnega roadtripa)

Zgodovina me nikoli ni zares zanimala.

Matematika je bila moj najljubši predmet (pišem Sandra 😄), zgodovina pa najmanj priljubljen.
Tisto piflanje letnic mi je bilo vedno brez veze. 😅

O izkrcanju v Normandiji sva se sicer učila v šoli, ampak stati na plažah, kjer se je vse to dejansko dogajalo, je čisto nekaj drugega.

Ko sva o Dnevu D brala na lokacijah, kjer se je zgodovina dejansko pisala, sva čutila res globoko spoštovanje do vseh ljudi, ki so se borili in žrtvovali svoja življenja, da bi zaustavili nacizem.

Sploh si ne predstavljam, kako drugačno bi bilo danes naše življenje, če bi se druga svetovna vojna končala drugače.

Obiskala sva Overlord muzej in si ogledala 360° kino Arromanches in seveda tudi plaže, kjer je 6. junija 1944 potekalo izkrcanje zaveznikov (velika glavnina iz ZDA, Anglije in Kanade).

Ko sva bila tam, sva si ponovno pogledala še legendarni film Reševanje vojaka Ryana.
Začetek filma prikazuje brutalno izkrcanje ameriških vojakov na Omaha Beach.
Ni lahek film a ga reeees priporočava.

Ko potem naslednji dan stojiš na isti plaži in veš, kaj se je tam dogajalo … film kar naenkrat dobi popolnoma drugo težo.

Še posebej močan pa je bil obisk Normandy American Cemetery v Colleville-sur-Mer, ki leži nad Omaha Beachom.

Tam je pokopanih 9.389 ameriških vojakov, večina jih je umrla med izkrcanjem in boji, ki so sledili.

Ko pred sabo vidiš tisoče in tisoče belih križev, začneš vsaj malo drugače dojemati številke, ki jih sicer samo prebereš v knjigi.

Obisk je bil čustveno zelo naporen.

Hkrati pa velik opomnik, kako zelo samoumevna se nam danes zdi svoboda - katero so pred samo nekaj generacijami ljudje plačali z življenjem.

In mogoče sva prvič zares razumela, zakaj je zgodovina pomembna.

Ko jo vidiš samo kot letnice v učbeniku, jo je zelo enostavno pozabiti.

Ko pa stojiš na kraju, kjer se je dejansko zgodila, jo doživiš popolnoma drugače. ❤️

Zelo se naju je dotaknilo tudi sporočilo filma Reševanje vojaka Ryana.

Na koncu filma ostane vprašanje, ali si živel življenje, ki je bilo vredno žrtve vseh tistih, ki so ti omogočili, da ga sploh lahko živiš.

In mogoče je tudi zato nama tako pomembno, da svojega življenja ne jemljeva za samoumevnega.

Želiva živeti življenje, ki ga je vredno živeti – polno doživetij, uživati svobodo in predvsem z veliko mero hvaležnosti. ❤️

02/09/2026

KLIFI NORMANDIJE IN OBALA BRETANIJE STA NAJU NAVDUŠILA 🌊
(2. del objav poletnega roadtripa)

Največji razlog, da naju tako zelo vleče v raziskovanje našega čudovitega planeta, je NARAVA.
Preprosto se ne moreva načuditi, kako zelo raznolike kotičke imamo na tej naši krogli. ❤️

In tudi na severu Francije sva večkrat ostala odprtih ust.
Iskreno, nisva ravno navdušenca nad neskončnimi dolgimi peščenimi plažami, čeprav jih je tam ogromno. Veliko bolj naju fascinirajo klifi, zanimive skalne formacije in dolgi sprehodi ob morju.

Najbolj so naju navdušili:

🌊 Klifi pri Étretatu
Sprehodila sva se vse od Plage du Fourquet, kjer lahko splezaš v del klifa in vidiš majhen slap, ki teče direktno na plažo, pa vse do Falaise d’Aval, kjer je znameniti naravni skalni lok.

🌿 Nez de Jobourg
Ta naju je presenetil s čisto drugačno pokrajino, kot sva je bila do takrat vajena v Normandiji.
Skale ob morju so bile močno poraščene z zelenjem in vse skupaj naju je spominjalo na Irsko.
To lahko z zagotovostjo potrdiva, saj na Irskem še nikoli nisva bila. 😂

PS: Ker je Velika Britanija tukaj zelo blizu, lahko telefon hitro preskoči na njihovo mobilno omrežje. Prenos podatkov pa je lahko precej drag, zato priporočava, da imate onemogočen prenos podatkov izven EU. Miha na Bobu tega ne more naresti in je bila draga šola. Nekaj sekund UK omrežja in adijo 60€.

🌳 Forêt de Huelgoat

V bližini Grotte d’Artus naju je navdušil del gozda, kjer so bila drevesa in skale tako močno preraščene z mahom, da je vse skupaj delovalo skoraj pravljično.

🪨 Saint-Guirec in Côte de Granit Rose

Rožnate oziroma rdečkaste granitne skale ob morju pri Saint-Guirecu so naju tako navdušile, da sva si jih šla pobližje ogledat še s svojim napihljivim čolnom. 🚤

🌊 Pointe de Pen-Hir

Nekaj je na teh z zelenjem poraščenih skalah, ki se strmo spuščajo v morje, da naju vedno znova popolnoma prevzamejo.
In to sva ponovno doživela pri Pointe de Pen-Hir.

🏖️ Virgin Island's Beach

Iz plaže Morgat sva se čisto brez pričakovanj odpravila z najinim napihljivim čolnom proti Virgin Island's Beach.
In v resnici je bila že sama pot do tja res MEGA. 😍
Ob poti so številne morske jame, v katere se lahko zapelješ kar s čolnom, voda pa je bila na trenutke tako turkizna, da bi prej verjela, da sva nekje precej bolj južno kot v Bretaniji. 😄

Takšni kraji so nama na potovanjih pogosto veliko bolj zanimivi kot najbolj znane turistične znamenitosti.

Kateri kotiček narave pa je VAS najbolj navdušil na kakšnem vašem potovanju? 🌍❤️

31/08/2026

TA OBJAVA ZNA ZMOTITI MARSIKOGA. 😬
Bil sem na obisku pri mami na Onkološkem inštitutu.

Ko sva sedela v parku, sem opazoval ljudi, ki so s seboj pripeljali stojala z vrečkami, v katerih je bila, predvidevam, kemoterapija.

In kadili.

Mami pravi, da jih razume. Da je to pač razvada oziroma odvisnost.

Se strinjam. Vsi imamo neke razvade in verjamem, da se jih ni vedno enostavno znebiti.

Ampak če imaš pljučnega raka, hodiš na kemoterapijo in še vedno kadiš ... je to meni osebno tako težko razumljivo, da skoraj nimam besed.

Pa tukaj niti ne želim odpirati vprašanja smiselnosti in koliko takšno zdravljenje stane in da ga financiramo vsi.

Meni gre v resnici po glavi nekaj drugega.

ZDRAVNIKI.

Šolajo se ogromno let. Prevzemajo odgovornost za življenja ljudi. Cele dneve se trudijo z zdravljenjem bolnikov.

Potem pa lahko praktično skozi okno gledajo človeka, ki ga zdravijo zaradi pljučnega raka, kako med terapijami kadi naprej.

Jaz ne vem, kako to doživljajo oni.

Ampak mene bi kot zdravnika verjetno minilo.

Trudiš se narediti vse, kar je v tvoji moči, da bi človeku pomagal, na drugi strani pa vidiš, da človek sam pri eni najbolj očitnih stvari ne spremeni ničesar.

‼️In da ne bo kdo mislil, da se imam jaz za kakšnega svetnika. 👇

Celo življenje sem slabo skrbel za svoje zobe. Nitkati se mi ni dalo. Zobozdravnice so leta flikale in popravljale, dokler na eni točki ni šlo več.

Potrebne so bile operacije, brušenje zob, mostički, krone ...

Ko sem prišel v samoplačniško ordinacijo, me je zobozdravnik zelo hitro postavil pred dejstvo:

»Miha, če ne boš uredil higiene, so tamle vrata. Mi se bomo tukaj matrali, ti boš pa potem po starem spet vse uničil. To nima smisla.«

Postavil me je pred dejstvo.
In jaz se popolnoma strinjam z njim.

Dobil sem jasna navodila za higieno in potem smo spremljali tudi moj napredek. Oni so se trudili z operacijami in posegi, jaz pa sem moral svoj del narediti doma. Vsak dan.

S kirurgom, protetikom in zobozdravnikom smo na koncu skupaj zmagali in danes imam v ustih super stanje.

Ko smo zaključili, mi je zobozdravnik še enkrat zabičal, naj slučajno ne zaspim na lovorikah in začnem spet lenariti pri higieni. 😄

In ravno zaradi te izkušnje imam ogromno spoštovanje do ljudi, ki se trudijo za moje zdravje.

Zato mi je tako težko razumeti, da nekateri niti ob tako močnem opozorilu, kot je rak, svojih navad ne spremenijo niti za milimeter.

Seveda ima vsak svoje ideje o tem, kaj je zdravo in kaj ni. O prehrani, gibanju in načinu življenja se lahko prepiramo do onemoglosti.

Ampak pri cigaretah mislim, da ni dileme.

👉Kakšno pa je vaše mnenje?

Me res iskreno zanima, ali samo jaz tako razmišljam ali bi tudi vam bilo težko gledati to kot zdravniku ali zdravstvenemu osebju?

P. S.: S to objavo res ne želim nikomur očitati, da si je bolezen povzročil sam, niti soditi človeku, ki je trenutno v eni najtežjih situacij svojega življenja.

Mi pa ni vseeno za zdravnike in vse ostalo osebje, ko vidim, koliko energije vlagajo v ljudi.

In potem jih medicinsko osebje – seveda na željo bolnika – še odpeljejo ven na cigaret.

💖Vsa čast, da imate toliko potrpljenja. Jaz ga ne bi imel. ⭐

In srečno vsem - držim pesti, da zmagate 💖

27/08/2026

KAJ NAMA OČITAJO UDELEŽENCI ACCESS DELAVNIC? 😳

Da nisva dovolj "glasna" in so zato šli na delavnico k nekomu drugemu, zdaj pa jim je žal, ko so videli, kako midva učiva.

Ker na drugih delavnicah niso prejeli takega vodenja kot pri nama.
Ker uporaba orodij ni bila razložena tako pragmatično, razumljivo in podprto s konkretnimi primeri, kot to razlagava midva.

Jah … na to ne moreva vplivati. Lahko vplivava samo nase in na to, da dava vedno vse od sebe.

Pri nama se na Bars delavnici VEDNO naredijo 4 seanse, ne samo 2, kot se dogaja pri marsikomu. Želiva si namreč, da gredo ljudje domov samozavestni, da res osvojijo znanje in da to čez nekaj dni ne gre v pozabo.

Veliko facilitatorjev Bars delavnico izvede v 6–7 urah, pri nama pa traja vsaj 9 ur.

Kvaliteta pač zahteva svoj čas.

In kot pravi Gary:
*Choose wisely. 😉

**************************

Kako pa sploh pride do take primerjave?

Nekateri gredo na Bars delavnico večkrat. Eden od razlogov je lahko, da se prvič niso dovolj naučili zaradi krajše delavnice, manj razlage ali manj prakse. Lahko pa si preprosto želijo še dodatno razširiti svoje znanje.

Na Bars delavnici pa se ne učimo samo izvajanja tehnike, ampak tudi številna orodja za spreminjanje razpoloženja, zmanjševanje stresa in osvobajanje od omejitev, ki jih lahko uporabljaš v vsakdanjem življenju.

Tudi na Temelje gredo ljudje večkrat. Midva sva bila oba že na več kot 5 Temeljih, ker vsakič slišiš nekaj drugega in vsakič odkleneš nekaj novega.

Iz leta v leto se spreminja tudi priročnik seminarja in z njim tematike. Hkrati pa se vsak seminar odvije malo drugače, glede na vprašanja in zanimanja udeležencev. Včasih se gre bolj v globino pri eni temi, drugič pri drugi.

Na nek način si takšne pripombe štejeva v čast, saj pomenijo, da ljudje vidijo in začutijo, da sva tukaj res za njih in da to, kar delava, delava s srcem. ❤️

In da ne bova spet "premalo glasna" …

Imela bova samo še:

👉 1× Access Bars delavnico v Kranju – nedelja, 6. september
👉 1× Temelje v Ljubljani – 9.–13. september

Potem te možnosti pri nama žal ne bo več.

Ne samo letos, ampak kadarkoli...

📅Tako da: ZDAJ ali nikoli 🙋‍♂️🙋‍♀️

26/08/2026

SEVERNA FRANCIJA NAJU JE PRESENETILA 🇫🇷
(1. del objav poletnega roadtripa)

Odkar sva leta 2023 prvič izkusila hladnejše poletje na Norveškem, si vsako poletje zastaviva isto vprašanje:
“Kam na sever pa jo bova mahnila letos?” 😄
Tokrat naju je pritegnil sever Francije – Normandija in Bretanija.

Iskreno, o tem delu Francije prej nisva kaj dosti slišala, zato tudi nisva imela posebnih pričakovanj.

Ko pa je Miha začel planirati pot, mi je vsak dan bolj navdušeno razlagal, da naju čaka res posebno potovanje. 😄

Za raziskovanje sva si vzela 3 tedne, na poti proti severu pa sva se ustavila še v nekaj prikupnih mestih.

Nisva ravno ljubitelja glavnih mest, ampak sva se vseeno ustavila v Parizu – in ni nama bilo žal.

Sploh si nisva predstavljala, da je Pariz lahko tako zelen in da ima toliko kolesarskih poti. Mesto sva zato z veseljem raziskovala kar s svojim kolesom. 🚲

Kaotičen promet naju ni preveč šokiral – eno leto sva živela na Tajskem, tako da nama je prometni kaos že skoraj domač. 😂

Na potovanjih ne marava rezervacij, ker si želiva čim več spontanosti in fleksibilnosti. Pariz pa temu žal ni najbolj naklonjen. 😅

Kar nekaj ogledov sva morala izpustiti, saj so bile spletne vstopnice ponekod razprodane tudi 1-2 tedna vnaprej. Nekje lahko karto sicer kupiš še na licu mesta, ampak so vrste zelooooo dolge.

V glavnih mestih se vedno udeleživa tudi Free Walking Tour, saj tako dobiva malo več vpogleda v zgodovino, navade in kulturo države. 😊
Kaj naju je na tem potovanju najbolj navdušilo?

🌡️ 20–25 °C, tudi takrat, ko je bil v Sloveniji vročinski val (37 °C)
🌊 Raznolika obala in res čudovita narava
🏘️ Majhna francoska mesta in vasi s prekrasno arhitekturo

V naslednjih objavah bova pokazala kraje, ki so nama najbolj ostali v spominu. ❤️

Ste že bili v Normandiji ali Bretaniji?
Kaj je bilo vam tam najbolj všeč?

Če vas karkoli zanima glede najine poti, avtodoma, prenočevanj ali krajev, ki sva jih obiskala – kar z besedo na dan. 😄

PS: danes z vami dleiva slike iz Pariza. V prihodnjih dneh pa lepote severa.

24/08/2026

Kaj je razlika med Access Bars in Temelji?
Razlika te zna presenetiti 👇

20/08/2026

ZAKAJ BOVA ZAKLJUČILA Z ACCESS CONSCIOUSNESS-om? 😲

To vprašanje zadnje čase dobiva skoraj vsak dan.

Pred magičnimi 7 leti se nama je življenje po Access Bars delavnici začelo konkretno spreminjati.

Ko sva šla samo 3 mesece kasneje še na **Seminar Temelj**, pa je sledila totalna ekspanzija in navdušenje, da vsa ta orodja deliva z drugimi.

Vseh teh 7 letih sva res dala ogromno energije v to, da čim več ljudem omogočiva osebnostno rast, osvoboditev od omejujočih prepričanj in predvsem možnost, da začnejo svoje življenje ustvarjati drugače.

In to si štejeva v velik uspeh. ❤️

Najinih delavnic in seminarjev se je udeležilo več sto ljudi.

Veliko pa vas je še vedno takih, ki vas zanima, ampak ne izberete.

Iz različnih razlogov.

Najpogosteje zaradi **denarja ali časa**.

In to razumeva.
Se pa zelo zavedava, da je to priročen izgovor, da ostaneš v coni udobja in v poznanem.

Še vedno se v živo spomniva, kako sva se midva udeleževala Access seminarjev takrat, ko sva bila finančno res NA PODNU.

Čutila sva samo eno:

⭐Če ne bova nekaj konkretno spremenila, se tudi najino življenje ne bo spremenilo.⭐

Zato sva zamižala ob pogledu na stanje na bančnem računu in šla na Barse.

Potem na Temelje.

In potem naprej.

****************
V vseh teh letih sva v Access izobraževanja vložila malenkost manj kot 100.000 €.

In če danes pogledava nazaj?

Ne verjamem, da bi bila danes brez Accessa tukaj, kjer sva.

Vem pa, da gre OGROMEN del zaslug za najin osebni in poslovni preboj prav seminarju **Temelji**, ki sva se ga udeležila pred leti.

Videla sva tudi neverjetne zgodbe drugih.
👉Osebo, ki je po Temeljih skreirala svoj sanjski avto. Začela potovati po svetu in postala turistična vodička, čeprav jo je bilo prej na smrt strah javnega nastopanja.

👉Osebo, ki je na Bars delavnico prišla dobesedno z zadnjimi evri.
Nekaj let kasneje nama je povedala, da naju je vključila v svojo knjigo o svojem preporodu in da je bila prav tista Bars delavnica eden pomembnih trenutkov na njeni poti.

👉Udeleženec, ki je že v prvi uri po začetku Temeljev prejel tak uvid, da je spremenil pogled kako vodi svoj posel in deluje z denarjem. Že po 1 uri je rekel, da je samo to bilo vredno cene seminarja.

Takšne zgodbe ne pozabiš. ❤️

*****************
Ampak zakaj potem končujeva, če je bilo vse skupaj tako super?

Ker naju je Access med drugim naučil nekaj zelo pomembnega:

✨Slediti zavedanju.✨

In trenutno naju to zavedanje zelo jasno vodi v novo smer.

V finančno opismenjevanje Slovenk in Slovencev.

Čutiva, da je to najin naslednji veliki korak.
In če ga želiva narediti tako, kot si želiva, potrebujeva zanj ogromno energije, časa in FOKUSA.

Ne želiva razpršene energije na deset različnih strani.

Želiva dati vse v tisto, za kar trenutno čutiva, da je najina naslednja pot. ❤️

Zato se eno veliko poglavje zaključuje.

💖Hvala vsem udeleženkam in udeležencem.
💖Hvala za zaupanje.
💖Za odprtost.
💖Za vse transformacije.
💖Za solze.
💖Za smeh.

Za vse nore zgodbe, ki smo jih v teh letih doživeli skupaj. ❤️

In če si med tistimi, ki že dolgo razmišljajo in cincajo o tem, ali bi prišli na delavnico ali ne …

Imela bova samo še:

👉 *1× Access Bars delavnico v Kranju* - sobota 6.september
👉 *1× Temelje v Ljubljani* - 9.-13. september

In ne.

To ne pomeni zadnjič letos. 😄

To pomeni:
ZADNJIČ V ŽIVLJENJU.

Tako da …

Če ne zdaj, kdaj pa? 😉

19/08/2026

Monika en ogromen HVALA😍😍

17/08/2026

VSE OMEJITVE SO V GLAVI 🧠

1 dan
2.200 višinskih metrov
17 km
13,5h hoje

Včeraj smo se s prijateljico Nina Golob odpravili na malo bolj zahtevno turo:
Logarska dolina – Brana – Kamniško sedlo – Planjava – Ojstrica – Logarska dolina. ⛰️

Nazadnje, ko smo bili skupaj v hribih, smo naredili za nas rekordnih 1.800 višincev. Če bi rekla, da je bilo lahko, bi se zlagala :)

Prvotni plan je bil brez Ojstrice.

Potem pa so nas starejše planinke nagovorile, da pot na Ojstrico čez Škarje ni kaj dosti zahtevnejša od poti na Planjavo.

Spogledali smo se, preverili, kako sveže so še noge, in se odločili:
Do Škarij gremo, potem pa se tam odločimo.

Tam smo potem izračunali: če skočimo še na Ojstrico, bomo pri avtu šele okoli 22h.
Hja - nikoli ne bomo tako blizu kot smo zdaj 🤣🤣🤣
In sončni zahod v hribih, v super družbi? ❤️

Malo smo tehtali, potem pa je padla odločitev:
GREMO!

In smo šli.

Zadnja ura in pol do avta se je vlekla... ampak iskreno pri nama je vedno tako. Pa če hodiva 5, 8 ali 14 ur 😅🤣
Na koncu smo bili neskončno ponosni, kaj nam je uspelo narediti v enem dnevu. 💪
Nismo mogli verjeti, koliko zmorejo naša telesa. 😮
2.200 višinskih metrov gor in 2.300m dol

In ravno take izkušnje naju vedno znova spomnijo, kako pogosto si mejo postavimo že vnaprej:
– 2.200 višincev je preveč za en dan
– Ojstrica bo preveč
– do 22h je predolgo

Potem pa prideš do konca in ugotoviš, da si zmogel vse.

Najin prvi dvotisočak je bil 13 let nazaj Stol – novembra, ko je bil večji del poti že v snegu.
In v snegu ponavadi napreduješ nekako tako: dva koraka naprej, pol koraka nazaj. 😄
Po turi sva bila res ekstra utrujena in takrat sva si postavila nek osebni limit:
1.000 višincev je za naju maksimum v enem dnevu.

Kar nekaj let sva potrebovala, da sva presegla to svoje omejujoče prepričanje.
Seveda danes veliko več trenirava in najini telesi sta precej bolj pripravljeni.
Ampak vseeno naju glava še vedno zelo hitro postavi nazaj v cono udobja.
In ravno zato so nama takšne ture tako dragocene.
Ker naju vedno znova spomnijo, da marsikatero svojo mejo jemljeva kot dejstvo, čeprav je že dolgo nisva zares preverila.

Tistih 1000 višincev je bilo 13 let nazaj za naju ogromno.
Danes sva sposobna več kot še enkrat toliko.
In prepričana sva, da imava tudi danes v glavi kakšno »mejo«, za katero bova čez nekaj let ugotovila, da sploh ni bila resnična. ❤️

Kaj pa ti? Katero svojo omejitev si nekoč jemal/a kot dejstvo, danes pa veš, da sploh ni bila resnična?

13/08/2026

Kako po ločitvi organizirati življenje otrok med dvema domovoma — in predvsem počitnice — je verjetno ena tistih stvari, kjer ni enostavnih odgovorov.

Midva o tej temi ne veva nič in ne bova nič pripomnila.
To ima Nina Golob - Otroci dveh domov na čez.

Mogoče pa pride do nekoga, ki to ravno danes potrebuje. ❤️

PS: priporočam, da si pogledate celoten pogovor 15 minut.

Celoten pogovor je v prvem komentarju spodaj 👇

Sandra in Miha Stare

04/09/2026

02/09/2026

31/08/2026

27/08/2026

26/08/2026

24/08/2026

20/08/2026

19/08/2026

17/08/2026

13/08/2026

Address

Telephone

Website

Alerts

Shortcuts

Share

Category

Listing takedown request