Mesto zdravja

27/05/2026

Včasih se zdi, da zdravje na delovnem mestu določajo veliki projekti, drage investicije ali posamezne delavnice.
V resnici pa ga največkrat oblikujejo majhne vsakodnevne odločitve.

Vsak delovni dan prinaša roke, pričakovanja, nepredvidene zaplete in občutek, da mora biti delo opravljeno “za vsako ceno”. A zanimivo je, da lahko na dveh zelo podobnih delovnih mestih zaposleni doživljajo popolnoma drugačno realnost.

V enem podjetju so naloge jasno razporejene, obremenitev je obvladljiva, vodje pa ne spremljajo le rezultatov, ampak tudi počutje zaposlenih.
✔️ So prioritete jasne?
✔️ So pogoji dela varni in ergonomični?
✔️ Si zaposleni vzamejo odmor?
✔️ Se opazijo znaki utrujenosti in preobremenjenosti?

Zaposleni gre na malico, vstane, naredi nekaj razteznih vaj, zamenja položaj telesa, popije dovolj vode in ve, da lahko prosi za pomoč.

V drugem podjetju pa naloge prehitevajo zmožnosti. Malica postane “izguba časa”, bolečine v vratu in hrbtu nekaj običajnega, utrujenosti pa nihče ne opazi. Ljudje hitijo, preskakujejo odmore in poskušajo samo še “zdržati dan”.

Katera zgodba prevlada, ni naključje.
Določajo jo vodstvo, kadrovska služba in vodje – s svojim odnosom, organizacijo dela in pripravljenostjo, da zdravje zaposlenih vključijo v vsakodnevne procese, ne samo v dokumente.

Dobro delovno okolje se ne zgodi samo od sebe. Nastane iz majhnih, premišljenih odločitev.

V Mesto zdravja podjetjem pomagamo prepoznati dejanska tveganja pri delu, poiskati smiselne izboljšave in predati znanje, uporabno v praksi.

Ker cilj ni samo izpolnjevanje smernic.
Cilj je delovno okolje, v katerem ljudje dolgoročno lažje ohranjajo zdravje, energijo in dobro sodelovanje.

28/04/2026

20/04/2026

Kadrovsko stabilna podjetja ne nastanejo po naključju.

Poznajo želje in potrebe zaposlenih.
Razumejo varnostna tveganja in tveganja za zdravje.
In aktivno iščejo načine, kako zmanjšati obremenitve - ne šele takrat, ko pride do težav.

Zakaj?

Ker vedo, da je zdravje zaposlenih neposredno povezano z uspešnostjo podjetja.

Takšna podjetja so na dolgi rok nagrajena:
✔ z manj bolniškimi odsotnostmi
✔ z večjo produktivnostjo
✔ z večjo pripadnostjo in zvestobo zaposlenih
✔ z boljšim vzdušjem v kolektivu

A ključno vprašanje ni, ali vlagati v zdravje na delovnem mestu.
Vprašanje je, kdaj.

Podjetja, ki čakajo, da se pojavijo izgorelost, fluktuacija ali dolgotrajne odsotnosti, vedno plačajo višjo ceno.

Podjetja, ki delujejo preventivno, pa gradijo nekaj veliko bolj trajnega:
okolje, kjer ljudje lahko dobro delajo. In ostajajo.

Uspešna podjetja se zavedajo, da so ljudje del strategije, ne le strošek.

Kje pa je vaše podjetje na tej poti?

09/04/2026

STRES NI PROBLEM. PROBLEM JE, KO GA NE OBVLADUJEMO.

Stres je del našega vsakdana. Posebej na delovnih mestih.

Ne moremo se mu izogniti. In prav je tako.

Stres nas lahko žene naprej. Pomaga nam reagirati na nevarnosti, se prilagajati spremembam in rasti.

Težava nastane, ko stres začne voditi nas.

Ko ga ne uravnavamo, se kopiči, niha in nas postopoma izčrpava.

Takrat govorimo o neobvladanem stresu, ki vodi v izčrpanost, izgorelost.

Na grafu levi, rdeči del, prikazuje doživljanje stresa, ko se mu samo prepustimo.

A obstaja dobra novica:

Odpornost na stres lahko gradimo.

Ko redno uporabljamo preproste tehnike, se meja doživljanja stresa zniža.

Stres sicer ostaja, vendar ga zmoremo uravnavati. To je drugi, zeleni del grafa.

Cilj ni življenje brez stresa.

Cilj je, da mi kontroliramo stres, ne da nas ima stres v oblasti.

07/04/2026

Danes obeležujemo Svetovni dan zdravja.

Letošnje geslo je: Skupaj za zdravje – na strani znanosti.

V medicini dela pomeni nekaj zelo konkretnega:

👉 da odločitve o zdravju zaposlenih temeljijo na podatkih, ne občutku,
👉 da preventivni ukrepi niso “za vsak slučaj”, ampak ciljno usmerjeni,
👉 da se težave rešuje sistemsko – ne šele, ko eskalirajo.

V podjetjih še vedno prepogosto vidimo nasprotno:
ukrepi se uvajajo, ker “je treba”, ne zato, ker bi dejansko reševali vzroke.

Rezultat?
Veliko aktivnosti. Malo učinka.

Znanost na strani zdravja pomeni, da si priznamo realno stanje:
kje so največja tveganja, kaj zaposlene dejansko obremenjuje in kje izgubljamo največ.

Šele nato pridejo na vrsto rešitve.
Ne generične. Ampak prave.

V Mestu zdravja verjamemo, da se najboljši rezultati zgodijo takrat,
ko združimo stroko, podatke in razumevanje delovnega okolja.

Zato danes ne izpostavljamo le pomena zdravja.
Izpostavljamo odgovornost podjetij, zaposlenih in stroke, da ga obravnavamo premišljeno.

Če želite vedeti, kje začeti – začnite z vprašanjem:
ali vaše odločitve o zdravju temeljijo na podatkih ali na občutku?

20/03/2026

V MESTO ZDRAVJA, povsod iščemo priložnosti za spodbudo k navadam, ki podpirajo zdravje.

Sedenje v čakalnici je dolgočasno. Zato imamo pri nas tablo, kjer delimo spodbude in koristne informacije.

04/03/2026

Spomladi ne cveti samo narava.
Pogosto naraste tudi utrujenost in pomanjkanje energije.
To se prenese tudi v delovno okolje. Odraža se lahko kot:

- večja razdražljivosti,
- slabši fokus
- več napak pri delu,
- več kratkotrajnih bolniških odsotnosti.

Spomladanska izčrpanost je povezana s prilagajanjem bioritma na večjo izpostavljenost svetlobi, hormonskimi nihanji, saj pozimi prevladuje melatonin, več svetlobe pa spodbudi nastajanje serotonina. Lahko se jim pridruži še pomanjkanje vitaminov in mineralov, ki so posledica manjše izpostavljenosti soncu in hrana, ki je v našem okolju v zimskem času bolj bogata z ogljikovimi hidrati in maščobami in osiromašena z vitamini in minerali ter pomanjkanje gibanja.

Pomembno za delodajalce:
Če težave trajajo dlje, pogosto ne gre več le za sezonski pojav.
Lahko so zgodnji signal preobremenjenosti v delovnem procesu.

Kaj lahko podjetje podpre naredi preventivno že zdaj?
✔️ Spodbujanje rednih kratkih aktivnih odmorov med delom,
✔️ pregled ergonomije delovnih mest (zlasti pri sedečem delu),
✔️ podpora urejenemu delovnemu ritmu in realni delovni obremenitvi,
✔️ ozaveščanje zaposlenih o pomenu spanja, gibanja in hidracije.

Majhni preventivni ukrepi pogosto preprečijo napake, nedokončane projekte ali večje odsotnosti kasneje.

26/02/2026

Ste se kdaj opazovali med telefonskim pogovorom?

Pri sebi smo opazili, da med hojo pogovor lažje teče, misli so jasnejše, fokus stabilnejši.

Zakaj?

Ko se gibamo:
👉 dihamo globlje,
👉 telo ni zakrčeno,
👉 napetost v ramenih in vratu se zmanjša,
👉 možgani lažje ohranjajo pozornost.

Rezultat: lažje razmišljamo, bolje poslušamo, hitreje povezujemo informacije.

Kaj pa delovna mesta, kjer je velik del dneva telefonska komunikacija?

Svetovalci, komerciala, podpora strankam.

Veliko pogovorov, veliko sedenja, visoka kognitivna obremenitev. Fokus hitro upade, utrujenost narašča, kakovost komunikacije pa trpi.

Rešitev ne zahteva dragih investicij.

Pogosto zadošča:
👉 del klicev opraviti stoje,
👉 del daljših pogovorov med počasnim gibanjem,
👉 načrtno raztezanje med klici,
👉 oprema za prostoročno komunikacijo.

Izziv za ta teden:

Če je le mogoče, med telefonskim klicem izberite hojo. Tisti, ki ste vezani na delovno postajo, pa si med klicem vzemite kratek odmor in se raztegnite. Telo vam bo hvaležno.

V Mestu zdravja verjamemo, da promocija zdravja ni vedno velika sprememba. Včasih je dovolj, da telesu dovolimo delovati tako, kot je naravno.

24/02/2026

Delo od doma ima številne prednosti.

Več fleksibilnosti.
Prihranek časa.
Boljša usklajenost zasebnega in poklicnega življenja.

Vendar ob organizaciji dela na daljavo pogosto spregledamo psihološki vidik.
Morda se sliši presenetljivo, vendar lahko delo od doma prinese več psiholoških obremenitev, kot si na prvi pogled predstavljamo.

Delo od doma ni samo druga lokacija.
Je drugačna dinamika dela.

Na kaj je smiselno biti pozoren?

◾ Zabrisane meje med delom in prostim časom
Ko ni fizične ločnice med pisarno in domom, se delovni dan pogosto podaljša, razdrobi.
Stalna dosegljivost pa postopno vodi v utrujenost.

◾ Socialna izolacija
Manj spontanih pogovorov pomeni manj občutka pripadnosti. Dolgoročno to vpliva na motivacijo in zavzetost.

◾ Povečan kognitivni napor
Več videokonferenc, več pisne komunikacije, manj neverbalnih informacij. To zahteva več koncentracije in energije.

◾ Občutek stalnega dokazovanja
Nekateri zaposleni imajo občutek, da morajo svojo prisotnost nadomeščati z večjo odzivnostjo ali daljšim delom.

Psihosocialna tveganja pri delu od doma niso vedno vidna, a so lahko pomembna.
Če jih ne naslovimo pravočasno, se pokažejo v obliki utrujenosti, zmanjšane učinkovitosti ali bolniških odsotnosti.

Delo na daljavo zahteva več kot le tehnično ureditev.

Zahteva jasno organizacijo, dogovorjena pravila komunikacije in kulturo, ki spoštuje meje.

27/11/2025

Ideja za to objavo je nastala, ko sem gledala svoje klopke volne in in se odločala, kaj bo iz njih nastalo

Lahko imaš klopko volne in pletilke,
a če nimaš cilja, kaj želiš ustvariti, bo klopka ostala klopka.
Ne bo se sama spremenila v pulover, šal ali nogavice.

Tako sem lahko najbolj jasno opredelila kaj je cilj. Cilj ni pritisk.
Cilj je vzorec, po katerem sploh začneš plesti.

Si ciljem določiš, kje začneš, katere zanke ponavljaš in kako dolgo nadaljuješ.
Ista klopka volne se lahko spremeni v nogavice, pulover, šal kapo....
ali pa ostane samo brezoblična preja.

Napredek se zgodi, ko veš, kaj želiš ustvariti.
Potem je vsak korak smiseln, vsak premik vreden, in vsak napredni centimeter preje dokaz, da greš v pravo smer.