10/08/2026
🌷“Od transplantacije dalje razmišljam, kako pokazati hvaležnost. Ne zato, ker bi se čutila dolžno, ampak iz spoštovanja. Darovanje organov je največja humanost, ki obstaja.”🌷
🙏Ko danes srečaš Romano Skrinjar Alauf, težko slutiš, da je pred dobrim desetletjem njeno življenje viselo na nitki. Je podjetnica, žena in mama, rada potuje, hodi v hribe in se loteva novih izzivov. A pri 36 letih se je njeno življenje v le nekaj mesecih povsem obrnilo na glavo. Diagnoza redke Wilsonove bolezni je prišla nepričakovano, kmalu zatem pa je postalo jasno, da brez presaditve jeter ne bo preživela. “Praktično sem se rodila smrtno bolna – samo da tega nisem vedela do 36. leta,” danes pove mirno.
🌷Življenjska pot Romane Škrinjar Alauf ni samo zgodba o redki bolezni, presaditvi jeter ali Caminu. Je zgodba o odločitvi neznane družine, ki je v najtežjem trenutku svojega življenja izbrala darovanje organov in s tem nekomu drugemu podarila prihodnost.
💪Danes deset let po presaditvi, Romana živi življenje, za katero je nekoč mislila, da ga ne bo dočakala. Še vedno redno hodi na kontrole in vsak dan jemlje zdravila – imunosupresivna terapija pomeni, da mora biti bolj pozorna na okužbe, saj njen imunski sistem deluje drugače kot pri večini. Vse drugo je postalo presenetljivo običajno. Dela. Potuje. Hodi v hribe. Kolesari. Navija za hčerki na tekmovanjih. Romana pravi: "Živim praktično normalno življenje. Jetra sem vzela za svoja. Včasih jih kar pobožam. Edini vidni spomin na operacijo je brazgotina.”
Zapisi so iz članka novinarke Mire Ćirović z Med.Over.Net. Priporočamo, naj v mnoštvu dnevnih objav ne mimo vas▶️
Wilsonova bolezen ji je skoraj vzela življenje. Deset let po presaditvi jeter se je darovalcu poklonila na poseben način.