https://www.instagram.com/druga.pomlad.alenka/, https://calendly.com/alenka-hjg/kreiraj-svojo-pot-1, https://www.youtube

Druga pomlad z Alenko, Ljubljana (2026)

06/09/2026

MOJ PRVI AJVAR.🍯

Ja, končno mi je uspelo.

Obožujem ajvar. In vsako leto sem rekla: “Letos pa sigurno naredim ajvar.”

In tako je šlo leto za letom. V meni so bili vedno izgovori: ne znam, moram naštudirat recept, nima časa ...

Pred enim tednom, ko sem pred blokom speljevala s parkirnega mesta, zagledam sosedo.

Sosedo, pri kateri sem kot otrok preživela veliko časa. In še danes zelo rada zavijem k njej na obisk in kavico. Marsikaj mi zaupa, tudi kakšen njen skrivni recept in pove zanimivo zgodbo na katero sem že pozabila.

Vprašam jo kako je in mi odgovori, da je prejšnji dan pekla paprike za ajvar in da je ravno na poti domov, da ga dokonča.

In reče: ”Veš Lenčka, tudi ti bi mogla narediti ajvar. To je nekaj najboljšega. Je čisto enostavno. Pa tako rada ga imaš. Pokliči me, ko boš kupil paprike in jih spekla. Ti bom povedala moj recept.”

In tako sem se odločila. 👍

Kupila sem paprike, jih spekla, poklicala sosedo, da me je vodila skozi proces in….

Ajvar je uspel. Jupiiii.💪🥳

Med kuhanjem ajvarja me je prešinilo. Tako je tudi v življenju.

Najprej se ne premaknemo. Samo razmišljamo kaj bi bilo , kako bi bilo dobro to narediti in kako bi bila vesela, če bi mi uspelo tisto narediti in tako bi lahko naštevala v nedogled.

Cel kup izgovorov, zaradi katerih nismo pripravljeni narediti spremembe. In tako čakamo na jutri, ki nikoli ne pride.

Ko pa se odločimo in imamo jasen cilj, naredimo plan, strategijo in poiščemo način kako se premaknemo iz točke A v točko B.

Včasih potrebujemo nasvet, včasih pomoč, včasih nekoga, ki nas posluša in podpira, včasih pa le nekoga, ki te malo “brcne v rit”, da končno narediš to spremembo, ki si jo želiš.

Mogoče si tudi ti že dolgo govoriš: ”Letos pa sigurno…”

Kaj je tisto, kar bi letos rada naredila, pa še vedno čakaš?

In če si tudi ti letos kuhala ajvar ali ga imaš v planu, mi sporoči.

Pošiljam objem.
Alenka

31/08/2026

1. september. 🍂

Morda si se včeraj zjutraj zbudila z občutkom, da se nekaj začenja na novo. Z občutkom dodatne teže na ramenih ali neprijetnim občutkom v trebuhu.

Spomnila si se, da se poletje počasi poslavlja in prihaja jesen. Dnevi so krajši, otroci se vračajo v šole, dopusti so mimo in vsakdan se vrača na svoje mesto. Sprašuješ se kam je spet šel ta čas. In mogoče si si rekla:
“Zdaj pa res. Jutri bom pa nekaj naredila zase. Začela bom več hoditi in telovaditi. Bolj zdravo bom jedla. Vzeli si bom več časa zase. Manj bom obremenjena z vsem.”

A potem je prišel ponedeljek. Jutri bo 1. september!

Služba. Družina. Obveznosti. Telefon. Nakupi. Kosilo. Tisoč majhnih stvari, ki jih je treba urediti.

In nevede se je spet zgodilo isto. Vsi so pomembni. Samo ti čakaš.

Utrujena si, čeprav si spala. V glavi imaš preveč misli. Ničesar se ti zares ne ljubi. Veš, da bi morala nekaj spremeniti, ampak ne veš, kaj. In že dolgo čutiš, da nisi več ti TI.

Želim si, da si ne naložiš še ene naloge. Ne začni z velikim načrtom.

Začni z enim vprašanjem.

Usedi se, položi roke na srce, naredi dva globoka vdiha in izdiha ter se vprašaj:
»Kako sem jaz?«

Ne kako moraš biti. Ne kako te vidijo drugi. Ne kaj vse še moraš postoriti. Ampak:
🍂Kako se počutim jaz?
🍂Kaj mi manjka?
🍂Česa imam dovolj?
🍂Kaj si želim?

Morda odgovor danes še ne bo jasen. In ni treba, da je.

Včasih je prvi korak samo to, da se za trenutek ustaviš in se začneš poslušati.

🌱10 minut tišine.
🌱Kratek sprehod.
🌱Nekaj nežnih jogijskih položajev.
🌱Globok vdih.
🌱Zapis v zvezek.
🌱Kava brez telefona.
🌱Nič velikega.

Samo trenutek, v katerem si rečeš: »Tudi jaz sem pomembna.«

Naj bo ta september drugačen. Naj bo letos mesec september čas, ko se začneš vračati k sebi.

Korak za korakom. Nežno, vztrajno in brez popolnosti.

In če čutiš, da si se v tempu življenja malo izgubila in ne veš več, kje začeti, mi napiši PRVI KORAK in se odbiva na kratkem pogovoru, kjer bova pogledali kako ti lahko pomagam.

Morda ne potrebuješ velike spremembe. Morda potrebuješ samo majhen korak do svoje Druge pomladi. 🌱

Naj se letošnja jesen začne pri tebi. 🍂❤️

Pošiljam ti topel objem.🤗
A🧡

30/08/2026

ŠE VEDNO SE UČIM. 📚

Te dni sem veliko razmišljala o življenju, predvsem o svojem življenju. Spomnila sem se kako lepo mi je bilo kot otroku, kako ljubeče in prijazne starše sem imela. Danes imam zlatega moža in otroke.

Razmišljala sem tudi o tem koliko let je še pred menoj, kaj vse sem se že in kaj bi se še rada naučila ter kaj vse sem videla in kaj si še želim videti.

Pri enem letu sem se učila hodit, pri sedmih brati in pisati, pri dvajsteih o ljubezni, pri skoraj tridestih o materinstvu, pri štiridestih o žalosti, pri pedestih pa se vračam k sebi, k svojim vrednotam, k svojim koreninam in k svojim željam in ciljem.

Moj oče, ki je bil umirjen in moder človek, kadarkoli sem rekla, da se mi mudi narediti to in to, je rekel: “Alenka, vse ob svojem času.” Največkrat mi je šlo to na živce, danes pa vem kako prav je imel. Takrat sem gledala s plašnicami na očeh, danes pa je ta slika mnogo širša.

Danes se z veseljem učim novih stvari, kako govoriti pred kamero, kako snemati kratke videe, kako objavljati na družebnih medijih, meditacij, novih tehnik dihanja in jogijskih vaj. Predvsem pa se učim poslušanja. Danes res poslušam in slišim kaj mi ljudje govorijo in pripovedujejo.

Poslušam tudi sebe in dostikrat se slišim, ko si govorim: “Alenka, saj ni treba, da je vse popolno. Saj ni treba, da znam popolno. In ni potrebno, da je to takoj sedaj.” In takrat se spomnim: “Vse ob svojem času?”

In mogoče je prav to lepota tega obdobja življenja, obdobje druge pomladi.

Da se mi ni treba več nikomur dokazovati, da vse obvladam. Ni mi treba tekmovati in se primerjati z drugimi. Lahko sem preprosto radovedna in igriva Alenka in ni mi težko reči:
»Tega ne znam, ampak se bom naučila.”
“Tega ne bom delala.”
“To me ne zanima.”
“Danes grem sama na sprehod.”
“Danes je moj dan.«
“Danes ne bom pospravljala, ker si tega ne želim.!

In kar je najvažnejše, preprosto uživam v življenju.

Nato spontano naredim naslednji korak.

September je pred vrati in to je lahko tvoja odskočna deska, da spremeniš kar si res želiš. Morda je čas, da si začneš zaupati in in si dovoliš biti tukaj in zdaj.

Pošiljam topel objem.🤗
A🍀

23/08/2026

Po mir sem se odpeljala v naravo.

Včasih me pomirja joga, včasih skodelica čaja in včasih odmik v tišino. Tokrat pa me je odneslo v naravo.

Narava je zame terapevtski prostor, kjer se pomirim, na novo zadiham in uživam v lepotah, ki jih nudi okolje.

Tokrat sem se odpeljala v Logarsko dolino, kjer sem preživela res čudovit dopust. Narava, sonce, gore, voda, živali in domačini, še posebno naš gostitelj in izjemno dobra hrana.

Narava me navdihne, mi da energijo in me popelje v notranji mir in v dobro čustveno stanje.

Ko se sprehajam po poteh skozi gozd, po travnikih, ob vodi, me preplavijo posebni, sproščeni in lepi občutki. Počutim se srečno in svobodno.

Vidim lepe pomirjujoče barve, drevje in listje, rože in zelenje, ptice, ki letijo visoko na nebu in ko imam srečo tudi kakšno srnico in veverico.

Slišim petje ptic, šelestenje listov, pokanje vejic pod nogami in žuborenje voda.

Čutim kako me narava sprejema in objema, zaznavam čudovit vonj trave in svežino, ki me obdaja.

Prekolesarila sem celo dolino, od vhoda v dolino do vrha, pod slapom Rinke. Prehodila vse poti po dolini. Pregledala vsak meter in se pasla v lepotah, ki jih nudi dolina.

V Matkovem kotu sem se sprehodila do planšarije. Navdušena sem bila nad neokrnjeno naravo. Konji in krave so se prosto pasli in sprehajali med pohodniki in niso imeli nič proti crkljanju.

Ledeniška dolina je destilacija s še neokrnjeno naravo, ki jo bom sigurno ponovno obiskala in kjer si nagrajen z neverjetno naravo, prisrčnimi ljudmi in fantastično avtentično domačo hrano.

Sprašujem se ali sem sploh lahko še bolj srečna kot sem, ko imam tako čudovito okolje?

Pomisli, morda tudi ti včasih potrebuješ samo odmik.

Od službe, od družine, od obveznosti ali pa preprosto od vsega. Odpelji se tja, kjer lahko ponovno zadihaš.

Objem.🤗
A🧡

16/08/2026

Zase lahko rečem, da nisem največja ljubiteljica čaja. ☕

Kar pa me pri tem očara je, sama rutina priprave.

Čaj si pripravim, ko vem, da bom nekaj časa presedela pred računalnikom. Pripravim si mizo, računalnik, zvezek in svinčnik. Segrejem vodo. Izberem čaj, ki mi v trenutku najbolj zadiši, ga prelijem z vročo vodo in nato počakam.

Pri pripravi čaja ne moreš hiteti. Počakati moraš, da se razvijejo okusi in da se iz lističev, prepojenih z vrelo vodo, izloči barva in vonj.

In prav priprava čaja me dostikrat opomni, da ne moremo vsega doseči na hitro, tudi notranjih sprememb ne.

Nekaj dni nazaj, ko sem bila na dopustu, sem pri zajtrku razmišljala ravno o tem. Iz domačih rožic sem si pripravljala čaj. Ko sem čakala, da se bodo razvili vsi okusi, barva in vonj, sem razmišljala, koliko časa človek potrebuje, da ponotranji neko rutino, ki se nato razvije v navado, ki postane del tvojega življenja.

V začetku leta sem si postavila cilj, da pridem v športno kondicijo, ki sem jo imela pred nekaj leti. Najprej sem imela v mislih, da bom dosegla prve rezultate že v enem mesecu. Bila sem pozitivna in delala na kondiciji in gibljivosti. Vendar želenih rezultatov ni bilo. Sprejeti sem morala nove cilje in nove odločitve, ki mi sprva niso bile ravno najbolj všeč.

Velikokrat si želimo takojšnjih rezultatov, vendar naši globlji notranji vzorci niso nastali v enem dnevu. Nekateri strahovi, dvomi in omejujoča prepričanja so se v nas utrjevali več let. Prav tako tudi način življenja.

Zato je potrebno, da novim idejam, mislim in željam damo prostor in čas. Da jih ponavljamo dovolj dolgo, da nova rutina postane navada in sčasoma del našega življenja.

S tem zavedanjem sem počasi srkala svoj čaj in razmišljala, da me čaka še dolga pot. Ob vsem tem pa sem čutila vznemirjenost in komaj čakala, da zaključim z zajtrkom ter grem na kolo in v hrib.

Ni treba, da prideš do cilja hitro. Pomembno je, da ne prenehaš hoditi proti njemu.

Ko prebiraš te vrstice si privošči skodelico svojega najljubšega čaja ali kave in pomisli kateri cilj v tvojem življenju potrebuje več časa, kot si si predstavljala?

Pošiljam objem.🤗
A🧡

13/08/2026

Nikoli si nisem predstavljala, da se bo moje življenje tako obrnilo.🍀

Če bi mi kdo pred nekaj leti rekel, da bom nekega dne svoje življenje in delo posvetila ženskam, mu verjetno ne bi verjela.

A življenje nas včasih pripelje na pot, za katero sploh nismo vedeli, da jo iščemo.

V zadnjem času sem dobila že toliko vprašanj, kaj pravzaprav počnem, da je verjetno čas, da vam povem nekaj o sebi, o svoji poti in predvsem o tem, zakaj sem izbrala prav to pot.

Dolgo časa sem živela tako, kot živi veliko žensk.

Hodiš v službo, skrbiš za družino, poskrbiš za druge, izpolnjuješ pričakovanja drugih in pri vsem tem verjameš, da bo za tebe kasneje že še prišel čas.

Tudi jaz sem.

Dokler me telo ni ustavilo.

Prišel je trenutek, ko sem si morala priznati, da tako ne gre več. Da ne želim samo »zdržati« dneva in preživeti, ampak želim ponovno začutiti sebe. Svoje telo. Svojo energijo. Svoje želje.

In prav skozi svojo pot sem začela odkrivati, kako zelo so povezani telo, um, čustva, razmišljanja in način, kako živimo.

Ponovno sem odkrila jogo, zraven pa še meditacijo, dihanje, NLP in tehnike globoke sprostitve.

In predvsem veliko iskrenega raziskovanja sebe.

Kmalu sem ugotovila, da želim svoje znanje in izkušnje deliti naprej.

Verjamem, da je žensko telo tempelj modrosti, moči in življenjske energije, ki ga je treba negovati in spoštovati.

Zaključila sem tečaj in pridobila certifikat Yin joge in certifikat NLP praktika. Trenutno pa še zaključujem izobraževanje za praktika hipnoze in NLP coacha.

Vse, kar sem se naučila in preizkusila na svoji poti, danes povezujem pri delu z ženskami, predvsem z ženskami v obdobju perimenopavze in menopavze.

Ženskam, tebi, ki pogosto rečeš:
»Ne vem več, kaj se dogaja z mano.«
»Nimam energije.«
»Ves čas sem utrujena.«
»Za vse sem sama.«
»Vem, da si želim spremembe, ampak ne vem, kje začeti.«
»Tako dolgo sem skrbela za vse druge, da sem pozabila nase.«
želim pomagati poiskati odgovore.

Ne zato, da ti povem, kakšna moraš biti. Ampak da ponovno najdeš stik s sabo, razumeš, kaj se dogaja s tvojim telesom, zmanjšaš vpliv stresa in narediš prostor za življenje, ki si ga sama želiš.

Morda je prav zato moja pot postala moje delo, ker verjamem, da nikoli ni prepozno, da se ponovno izbereš.

Sem Alenka. In to je moja pot.

Pošiljam objem. 🤗
A🧡

12/08/2026

"Morda nisi utrujena zato, ker si šibka. Morda si bila predolgo močna."🍀

Se ti zadnje čase dogaja ali imaš občutek, da si ves čas na robu? Zvečer si izčrpana, da komaj stojiš na nogah in nimaš več energije, niti za stvari, ki ti veliko pomenijo in jih imaš rada. Hitro se razjeziš na otroke in partnerja, potem pa ti je žal in se sprašuješ, zakaj nisi mogla preprosto ostati mirna.

Ob tem pa se v tebi vrtijo vprašanja:
”Zakaj sem tako utrujena, čeprav sem dovolj spala?”
“Zakaj sem vsak dan, ko pridem iz službe, popolnoma brez energije?”
“Zakaj zvečer kar padem v posteljo, pa čeprav se mi zdi, da čez dan nisem naredila nič posebnega?”

Če si se v tem prepoznala, vedi, da nisi edina.

Mogoče nisi niti pomislila, da je to povezano s hormonskimi spremembami, ki se dogajajo v tvojem telesu. Ženske, ki pridejo do mene, sprva sploh ne pomislijo na stres.

Ženske, ki pridejo do mene, pogosto najprej rečejo:
»Ne vem, kaj se dogaja z mano. Samo utrujena sem.«

Stres je naravni odziv našega telesa. Telo pa se v obdobju perimenopavze in menopavza začne odzivati na stresne situacije drugače kot pred tem. Veliko bolj si občutljiva na življenjske situacije kot kdajkoli prej. Hormonske spremembe vplivajo na spanje, razpoloženje in delovanje živčnega sistema. Zato lahko iste življenjske obremenitve, ki si jih nekoč brez težav zmogla, danes občutiš veliko močneje.

In če si sedaj misliš, da bi morala biti močnejša, bolj disciplinariana, bolj strpna in biti še naprej na voljo vsem in ves čas.

Si morda pomislila, da tvoje telo ne potrebuje še več pritiska. Morda ti telo poskuša povedati, da je čas, da začneš poslušati tudi sebe.

Zato bi te danes rada vprašala:
Kdaj si nazadnje zares poslušala sebe?

Ne kaj potrebujejo drugi, ne kaj bi morala, ne kaj vse še moraš narediti.

Ampak TI. Kaj potrebuješ ti?

Morda je prav tukaj začetek tvoje poti v drugo pomlad. Ne v tem, da postaneš še močnejša. Ampak v tem, da ti ni več treba biti močna ves čas.

Pošiljam objem.🤗
A🧡

09/08/2026

V začetku tedna sem imela mojo prvo brezplačno delavnico Kako brez stresa v Drugo pomlad.

Na koncu sem vse udeleženke prosila za feedback. Njihove komentarje in mnenja sem si zapisala v zvezek, da jih bom lahko kasneje v miru še enkrat prebrala.

Čez dva dni sem res ponovno odprla zvezek in se lotila branja:
“Vaje so bile top.”
“Globoka sprostitev super, manjkala je edino glasba za spremljavo.”
“Koncept je bil ok.”
“Držala si rdečo nit.”

Najprej sem bila vesela pozitivnih odzivov. Po tem pa, bolj ko sem brala in se poglabljala v napisane besede, bolj sem padala v svoj stari “flow”.

Spraševala sem se:
“Zakaj je pa to rekla?”
“Kako je to mislila?”
“Očitno nisem dovolj dobra.”
“Ali sem res sposobna imeti takšne delavnice?”

Vprašanja so se kar vrstila. In z vsakim novim vprašanjem sem bila bolj in bolj v stresu.

V nekem trenutku sem se ustavila, pogledala v zvezek, se nasmehnila, ga zaprla in odšla v bazen. Odplavala nekaj dolžin, da sem sprostila telo. Kasneje sem si vzela še eno urico na joga blazini, da sem umirila tudi svoj um.

In šele potem sem ponovno pogledala v svoj zvezek. Iste besede, isti komentarji. Ampak tokrat sem jih videla popolnoma drugače. Niso bile več kritika. Bile so pohvale, ideje za izboljšavo, spodbuda in razlog za novo delavnico.

Takrat sem se spomnila, kako pomembna so vprašanja, ki si jih postavljamo. Napačna vprašanja vodijo v iskanje dokazov, da nisi dobra, da si ne zaslužiš, da nisi sposobna.

In včasih nas v stres ne spravijo le dogodki okoli nas. Spravijo nas namišljene zgodbe in razmišljanja, ki se ob takih dogodkih pričnejo odvijati v nas..

Zato je pomembno, da se ustaviš, stopiš korak nazaj in pogledaš sliko z drugega zornega kota. Da pogledaš širšo sliko in vzameš tisto kar ti je bilo dano v trenutku in tisto, kar je dobro zate. Saj na koncu sploh ni pomembno kaj drugi mislijo o tebi.

Veliko pomembneje je kaj ti misliš o sebi.

Želim ti lep prihajajoči teden.

Pošiljam ti objem.🤗
A.🧡

02/08/2026

Skozi čigava očala gledaš? 👓

Zadnjič sem s prijateljico sedela v kavarni, ko je načela pogovor o svojih dveh sodelavkah.

Razlagala je njuno zgodbo. Prva sodelavka razlaga drugi: "Veš, vedno misli samo nase. Ni iskrena. Ne moreš ji zaupati, ker vse pove naprej. Vedno naredi tako, da je ona pohvaljena in je dobro zapisana pri šefu."

Na vsake toliko časa je druga sodelavka rekla: "Mogoče pa ni čisto tako..."

A prva je vztrajala. Dan za dnem. Mesec za mesecem. In počasi, počasi je druga ženska je začela verjeti prvi, pa čeprav te osebe nikoli ni videla in je ni poznala. V svoji glavi jo je že postavila v določen okvir.

Nekega dne je druga sodelavka srečala to osebo. Gledala jo je skozi zgodbo, ki jo je toliko časa poslušala. Pri njej je opazila samo stvari, ki so potrjevale to, kar je že verjela.

Potem pa se je zgodilo nekaj zanimivega.

S to žensko je začela delati v isti pisarni. Ugotovila je, da ni takšna, kot si jo je predstavljala.

S časoma nista bili le sodelvki, ampak sta postali dobri prijateljici.

Takrat se je spomnila pripovedi prve sodelavka in se vprašala: "Koliko mojih prepričanj o ljudeh je zares mojih? In koliko sem jih samo prevzela od drugih?"

Njen pogled se je spremenil. Včasih človeka zelo dolgo gledamo skozi očala nekoga drugega. In če jih nosimo dovolj dolgo, pozabimo, da so sploh njegova.

Zato se je včasih dobro ustaviti in vprašati: "Kaj pa, če ni tako, kot sem slišala? Kaj pa, če si ustvarim svojo sliko?"

Šele, ko snamemo očala nekoga drugega, lahko človeka zares pogledamo s svojimi očmi.

Ne verjemi vedno zgodbo o človeku, ki ti jo pove nekdo drug. Spoznaj ga sama. Preveri. Opazuj. In si ustvari svoje mnenje.

Objem.🤗
Alenka🧡

29/07/2026

Ne definira nas preteklost, definira nas kaj bomo naredili v trenutku, ko ugotovimo kaj nas "bremza".

Zanima me kaj je tisto, kar tebe drži nazaj, da ne narediš naslednjega koraka.

Je to strah, prepričanje da ne znaš, ne zmoreš? Ali ti je je tukaj kjer si, z znanjem in vedenjem, ki ga imaš, popolnoma dovolj.

Morda pa je to le prepričanje iz preteklosti, ki si ga dobila, podedovala in bili naučena. Sedaj si pa želiš iti naprej, narediti korak po poti, do želenega cilja in ne veš kako do njega.

Vsakdo ima priložnost, da izbira ali bo ostal na mestu, zaradi prepričanja ki ga je dobil v preteklosti ali bo naredil naslednji korak.

Ta odločitev te definira. Ampak ta odločitev ni ne slaba, ne dobra.

Je tvoja.

In v kolkor začutiš, da te "bremza" pri naslednjih korakih in odločitvah, je čas, da nekaj spremeniš.

Poišči svoje odgovore v sebi in poišči svojo notranjo moč za spremembo. Ko začneš prepoznavati svoja prepričanja, ki te zadržujejo na mestu, takrat si pripravljena sprejeti nove odločitve.

Povej mi, kje si ti danes? Kaj te definira?👇

Objem🤗
A

Druga pomlad z Alenko

06/09/2026

31/08/2026

30/08/2026

23/08/2026

16/08/2026

13/08/2026

12/08/2026

09/08/2026

02/08/2026

29/07/2026

Address

Telephone

Website

Alerts

Contact The Business

Shortcuts

Share

Listing takedown request