10/08/2026
🦋 Dolgo me ni bilo tukaj … ampak v resnici se je vmes zgodilo ogromno.
Od aprila nisem objavjala veliko.
Ne zato, ker se ni dogajalo.
Prav nasprotno. ❤️
Vmes sem živela, ustvarjala, se učila, bila na delavnicah, se srečevala z ljudmi, poslušala njihove zgodbe in tudi sama raziskovala nove poti, nadgradila sebe in svoje znanje.
Bila sem del različnih srečanj in izkušenj, ki so me ponovno spomnile, kako pomembno je, da se ustavimo, povežemo in prisluhnemo sebi.
Eden takšnih trenutkov je bil tudi Zvok enosti (https://fb.me/e/72YeBRlmV) -dogodek, pri katerem smo skupaj ustvarili nekaj prav posebnega. 🎶
Ne samo zvoka.
Ampak občutek povezanosti.
Tistega trenutka, ko nisi več samo ti in jaz, ampak postanemo mi.
In mogoče je prav to tudi razlog, zakaj se danes vračam sem.
Ne z občutkom, da moram nadoknaditi vse objave, ki jih ni bilo.
Ampak z občutkom, da imam danes nekaj novega za povedati.
V zadnjih letih sem se večkrat znašla na začetku.
Po odnosih.
Po izgubah.
Po razočaranjih.
Po življenjskih padcih.
Po trenutkih, ko sem se morala ponovno vprašati:
Kdo sem jaz, ko odpade vse, za kar sem mislila, da sem?
Danes vem, da se življenje ne ustavi takrat, ko se nekaj konča.
Včasih se šele takrat začne novo poglavje.
In moje novo poglavje se vse bolj vrti okoli ene stvari:
.
K svojim mejam.
K svoji vrednosti.
K telesu.
K ženskosti.
K odnosom.
K zaupanju vase.
K temu, da si dovolimo biti to, kar zares smo.
Zato bom tukaj v prihodnje odpirala tudi teme, o katerih se premalo govori.
O odnosih in vzorcih, v katerih se vedno znova znajdemo.
O mejah in tem, zakaj jih tako težko postavimo.
O tem, kako se po izdaji ponovno naučiti zaupati sebi.
O izgubi sebe v odnosu.
O velikih življenjskih preobratih.
O telesu, ženskosti in občutku varnosti v sebi.
In predvsem o tem, kako se po vsem, kar nas življenje nauči, ponovno sestaviti po svoje.
Morda tudi ti trenutno stojiš na kakšnem svojem novem začetku.
Če je tako, dobrodošel/a. 🤍
Lepo je, da smo se spet našli.
Naj bo vsak dotik korak bližje sebi. 🦋
