10/05/2026
To je resnična zgodba, ki se je zgodila v moji družini in je nisem delila še nikoli.
Zgodilo se je okoli 15 let nazaj, po tistem ko je umrl moj dedek.
Sedeli smo v kuhinji pri babici, ki je tudi žal že pokojna. Malo pred tem so v hišo pri babici dobili novega psa (takšnega majhnega hišnega), saj je prejšnji zaradi bolezni moral biti uspavan. Babica je na prejšnjega psa bila zelo navezana in zaradi žalosti se na novega ni želela navezati, saj ji je bilo preveč hudo. Novega psa se je na vso moč otepala in ga kr malo podila v gornje nadstropje.
Ko smo tako sedeli in se pogovarjali sem kar naenkrat ob nas zaznala pokojnega dedka. Vsem prisotnim sem povedala, da ga "vidim" in začela so se ugibanja zakaj je "prišel". Začutila sem sporočilo in ga predala svoji babici. Sporočilo je bilo, naj sprejme novega psa in se ga neha otepati, saj ji bo pomagal iti čez žalost in žalovanje po smrti dedka in prejšnjega psa.
Na dogodek in sporočilo smo nato vsi malo pozabili razen babice.
Po tem dogodku se je spremenila, sprejela je novega psa. Tako zelo, da je vsako noč spal zraven nje in ji čez dan delal družbo, ko nikogar ni bilo doma. Svojo zvestobo ji je kazal vse do zadnjega dne in tudi po njenem odhodu se je videlo kako zelo jo pogreša.
Sporočila pokojnikov so preprosta in za nekoga morda nepomembna, vendar za žalujočega velika uteha in zdravilo, ki zdravi rane.
