04/09/2026
Morda misliš, da je na koncu joga vadbe samo ležanje na tleh ob zvoku dežja ali ptičkov. Ni.
Že 11 let svoje meditacije pišem sama.
Ne zato, ker bi morala biti vsaka vadba globoka ali duhovna, ampak ker želim, da zadnjih nekaj minut vadbe naredi nekaj več kot samo to, da se uležeš in počivaš.
Večina meditacij, ki jih poslušaš na koncu mojih vadb - vinyase, fit joge in jogarobike - je moja.
Včasih usmerimo pozornost na dih, zvok ali občutke v telesu.
Včasih vadimo čuječnost.
Včasih ljubečo naklonjenost.
Včasih naredimo pregled telesa.
Včasih nidro.
In včasih ti povem nekaj, za kar si želim, da bi si zapomnil/a tudi naslednje jutro. Ali za vedno. Da si zapišeš za uho.
Takšna je meditacija iz tega reela.
Ker včasih ne potrebuješ še enega nasveta, kako postati boljša verzija sebe. Potrebuješ opomnik, da ni treba čakati na petek, naslednji mesec ali na “enkrat, ko bo več časa”.
In zakaj sploh meditacija na koncu vadbe?
Ker po gibanju lažje opaziš, kaj se dogaja v tvojem telesu in umu. Nekaj minut zavestne umiritve lahko pomaga zmanjšati občutek stresa, izboljša zaznavanje telesa in ti da prostor, da se iz “moram” za nekaj minut prestaviš v “tukaj sem”.
Morda je ravno to tisti del vadbe, za katerega nisi vedel/a, da ga potrebuješ. 🤍
