12/05/2024
Izven cone udobja 1.del🥰
Ponudila sem se za pomoč pri nabiranju travniških rož za izdelavo herbarija.
Brez pomisleka sem rekla ja, ker neizmerno rada ustvarjam, raziskujem 🥰
Sploh nisem pomislila, da ne bi znala, zmogla...
Obenem je bil tud opomnik, da bi več ustvarjala pri energijskem delu in so takoj prišla vprasanja: nimam prostora za shranjevanje, kaj naj potem s tem, ni problem ustvariti nekaj za nekoga, ki rabi ali zase, ampak tako kar svobodno ustvarjati "šaro", a je nimam te dost, da je nimam kam dat🙈
Ampak to je druga zgodba h kateri se vrnem v naslednjih dneh...
Danes sem pri nabiranju rožic🥰
Prvi pomislek me je začel spremljati, ko sem nekako prizemljila idejo, da naberem, posušim... Nabrati je potrebno s koreninami... Izbrati pravi čas, da ne bo premokro in ne preveč suho, ker bo potem se težje naredit popolno😁🙈
Kljub dvomu sem začela izbirati dan, način... Jutri bom, sem z dvomom načrtovala....
In sedim na balkonu in načrtujem... In naenkrat pride čisti glas, ki ni bil vodilo dvoma... Zdaj, ravno ta trenutek je pravi in razmere so prave🥰 vstanem in grem in pustim glasu, da me vodi, čeprav je bil dvom spet prisoten😁🙈
Naberem in pripravim ta sušenje.
Uf kako velik korak iz cone udobja! 😍
Do danes sem rožice obračala in jih opazovala kako se sušijo, raziskovala imena tistih, ki jih nikoli niti nisem dobro spoznala😍😁🙈
Ponosna nase, da sem izbrala to izkušnjo, ker sem jo res rabila! 🥰
Nisem sla v to samo z namenom, da nekomu pomagam, ampak predvsem da spoznavam sebi in delam korake izven znanega🥰
S ponosim in hvaležnostjo bodo jutri travniške rožice potovale naprej do izdelave herbarija🥰
