Psihoterapija in svetovanje Erna Lülik

20/06/2021

Priporočam branje 👇

Nova študija je preučevala, pri kateri starosti nastopijo nekatere najpogostejše duševne bolezni. Starost, pri kateri se duševne bolezni običajno pojavijo, je za psihologe zelo pomembna informacija. Zgodnja obravnava namreč ključno izboljša dolgoročno kvaliteto življenja bolnika v primerj...

31/05/2021

💫 ČUSTVA 💫 so pomemben sestavni del našega življenja in nas vsakodnevno spremljajo. Prinašajo barve v naše življenje, čeprav ne vedno samo lepe in tople, ter delajo naše življenje bolj bogato, po drugi strani pa zaradi njih trpimo. Pomagajo nam razumeti samega sebe in tudi druge.
Vsako čustvo ima svoj namen, funkcijo in smoter, bodisi, da gre za prijetno ali neprijetno čustvo. Zmotno je tudi prepričanje, da so dobra samo pozitivna, prijetna čustva.
💫 Na primer, čustvo osamljenosti občutimo kot neprijetno, vendar nas opozarja in motivira, da si poiščemo družbo ljudi, ob katerih se ne bomo počutili osamljene.
💫 Še bolj neprijetna je tesnoba, ampak le-ta nas opozarja, da se v naši psihi dogaja nekaj pomembnega in morda prelomnega za nas same.
🌟 Francoski pisatelj in pesnik Viktor Hugo pravi „Nekaj, zaradi česar se v naši notranjosti stemni, bo morda za seboj pustilo zvezde.“

13/05/2021

DEPRESIVNOST
Depresivnost je psihična težava, ki vpliva na človeka v celoti, na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje.
Za občutenje depresivnosti je značilna potrtost, nizka samozavest, izguba veselja in zanimanje za sicer prijetne dejavnosti. Posameznik, ki trpi za simptomi depresivnosti čuti žalost in brezvoljnost.

Nikakor pa depresivnost ni znak šibkosti, čeprav so simptomi lahko zelo neprijetni in se človek počuti precej nemočno.
💠 Zagotovo pa je dobra novica ta, da lahko s strokovno obravnavo in podporo večina ljudi z depresijo doseže ozdravitev.

KAKO OBČUTIMO IN PREPOZNAMO DEPRESIVNOST?
▪️ Nerazpoloženost, ki traja dva tedna ali več
▪️Razpoloženje se vam dnevno spreminja
▪️Nezmožnost uživanja v aktivnostih, ki so vam v preteklosti prinašale zadovoljstvo
▪️Izguba zanimanja za druge ljudi
▪️Občutek krivde, manjvrednosti, nemoči in obup
▪️Motnje spanja in apetita
▪️Utrujenost ali pomanjkanje energije

Vsak posameznik, ki se sooča z depresijo jo doživlja drugače, zato je pomembno, da je pristop k obravnavi individualen in prilagojen vsakemu posamezniku.

Manjše spremembe oz. težave v razpoloženju lahko reši in odpravi že pogovor o težavah, gibanje ali več spanja in sprostitev.
💠 Če pa nerazpoloženost traja in so pridruženi še drugi simptomi, kot recimo nespečnost, tesnoba in strahovi, je to lahko znak depresivnosti in znak, da je dobro, da si poiščemo strokovno pomoč.

27/04/2021

💧 ČUSTVO ŽALOSTI

26/04/2021

ČUSTVO ŽALOSTI
💧 Čustvo žalosti posameznik občuti, ko oceni, da dokončno izgublja nekaj, kar je za njega pomembno in na kar je čustveno navezan. Bolj kot je izguba pomembna za nas, večjo žalost bomo občutili.

💧 Osebe, ki so za nas pomembne imamo vgrajene v svoj notranji svet, notranji sistem predstav in ta notranji svet predstav se mora ob izgubi prilagoditi novi zunanji situaciji, zato včasih žalost tako dolgo traja.

💧 Namen žalovanja je tako v bistvu neka vrsta razvezovanja, da si potem naredimo prostor, da se lahko ponovno navežemo.
V psihoterapiji imamo tehnike, s katerimi se razreši blokiran proces žalovanja, ena od teh tehnik je tehnika poslavljanja.

20/04/2021

PANIČNI NAPAD
💠 Tako kot tesnoba je tudi panika vrsta strahu. Za napad panike je značilno kratkotrajno občutje, da se lahko zgodi nekaj grozljivega in da se bo to zgodilo v kratkem, posameznik pa ne ve ali se bo pri tem lahko zaščitil.

💠 V osnovi so simptomi podobni srčnemu napadu, možganski kapi ali pa začetku norosti. Opisujejo še simptome, močno stiskanje pri srcu, izguba moči v rokah in nogah, občutek dušenja, vrtoglavica oziroma, da izgublja razum. Oseba ponavadi telesne občutke doživlja na katastrofičen način, trdno je prepričana, da je z njo nekaj telesno narobe.
Ko oseba enkrat doživi napad panike, pričakuje, da se bo le-ta ponovil, zato se izogiba določenim situacijam, kjer se je napad že zgodil.

💠 Kako si pomagamo?
Pri paničnem napadu je pomembno, da se človek umiri, si vzame čas in da začne razmišljati o nečem drugem, da preusmeri misli, pokliče koga od prijateljev, pomaga tudi glasno razmišljanje in zastavljanje vprašanj samemu sebi.

27/03/2021

Raziskave uvrščajo psihoterapijo med zelo učinkovite metode zdravljenja psihičnih težav.
💠 Učinkovitost psihoterapije je odvisna od večih dejavnikov, kot so empatičen odnos terapevta, ugotavljanje izvora težav, načrtovanje psihoterapevtskega procesa... vendar je tukaj potrebno še posebej izpostaviti dva dejavnika, ki pomembno vplivata na uspešnost terapije.
💠 Prvi zelo pomemben dejavnik je odnos, ki ga ustvarita terapevt in klient in drugi pomemben dejavnik je klientova motiviranost in vztrajnost pri ukvarjanju s samim seboj. Če to dvoje deluje, smo že na pol poti do uspeha.
💠 Človek se lahko spreminja samo v okviru zaupnega odnosa, v katerem se počuti sprejetega in varnega.